Filter

 

Zvon 18/1–2 (2015)

Poudarjeno

Slovenski jezik ima potemtakem izvor v večnostnem hrepenenju in ker se je v njem že zgodaj oblikoval odnos do svetega, se je ohranjal tudi v nemogočih razmerah, naj so bile to strahote turških vpadov, črna kuga ali zimsko bivakiranje za preživetje po naših gozdovih in suženjski odnos do delavcev ob tovarniškem traku onstran luže. Vendar pa je ta jezik po navadi povsod izzvenel na umirajočih ustnicah, ki so z maternimi besedami klicale usmiljenja in tolažbe: »Oče naš …«. To je bila molitev, ki je še danes najstarejši pisni spomenik slovenski besedi. Prav v razmerju do svetega, ki smo ga Slovenci vzpostavili v odnosu do svojega jezika, smo izražali tudi njegovo visoko etično zahtevnost. Res je, da Slovenci skorajda nismo ustvarili renesanse, vendar smo v obdobju dubrovniške cvetoče književnosti s Trubarjem tako močno zgradili in utrdili obliko svojega jezika, da je bil med prvimi evropskimi jeziki sposoben nositi celotno Biblijo. Ta etični odnos do jezika pomeni hkrati zahtevo po izgovarjavi pristne besede, po njenem spoštovanju, izraža pa tudi veselje, ko jo izgovarjamo.

Iz prispevka: Slovenski jezik pred večnostjo (Edvard Kovač)


« Nazaj na predstavitev revije

Kazalo

Uvodnik
  • Edvard Kovač:

    Slovenski jezik pred večnostjo

    PDF več
    Ključne besede:

    slovenska književnost, slovenski jezik, etika


    Zaloga po knjižnicah (COBISS.SI-ID: 6892378)

Leposlovje
  • Andrej Capuder:

    Ljubezen bodi kot odprta knjiga

    PDF več
    Ključne besede:

    poezija, soneti


  • Lev Detela:

    Zima ob Vltavi

    PDF več
    Ključne besede:

    poezija


  • Bogdan Žorž:

    Gornik Jožko in feministke

    PDF več
    Ključne besede:

    proza



Esej
  • Brane Senegačnik:

    Zakaj potrebujemo pesnike?

    PDF več

    Izvleček:

    Pred več kot štirimi desetletji je Alojz Rebula študentom teologije predaval o Prešernu in krščanstvu (predavanje je bilo kasneje objavljeno v reviji Znamenje). Na svoj bleščeč in klasično jasen način je orisal krščanske razsežnosti v Prešernovi poeziji, pa tudi pesnikov pomen za slovensko kulturo in njegov položaj v evropski kulturi. Iz tega odličnega eseja sem se ogromno naučil: a ni mi le odprl tega in onega okna za razgled po evropski literaturi, ampak mi je predvsem vdahnil dobršno mero kulturne samozavesti, ki je je v tistih časih – to so bila osemdeseta leta prejšnjega stoletja – še zmeraj tako zelo primanjkovalo. Za identiteto, kulturno in osebno, za to, da postaneš in ostaneš, kar si, potrebuješ zdravo samozavest.

    Ključne besede:

    slovenska kultura, slovenska poezija, France Prešeren


  • Jože Hlebš:

    Čemu filozofija narave

    PDF več

    Izvleček:

    Filozofija narave (Philosophia naturalis), pojem se je pojavil pri stoikih, je v bistvu najstarejša filozofska disciplina, saj so se z naukom o naravi (»physis«) ukvarjali že predsokratski misleci (Parmenidov ep ima značilen naslov: Peri physeos, O naravi). Pa tudi v našem času je filozofija narave aktualna, čeprav pod tem imenom nastopajo najrazličnejša miselna prizadevanja, kar je prikazano v razdelku »Filozofija o naravi«.

    »Filozofija narave« hoče reči, da gre tu za filozofski razmislek o naravi, za ontološko analizo njenih vsebin in ne za znanstveno-teoretično presojo formalnih vidikov, s katerimi se znanosti tako ali drugače ukvarjajo z naravo.

    Večina znanstvenih panog gleda namreč na svoj predmet le z določenega vidika, ne da bi ta izhajal iz glavne teme obravnavanega področja. Vsaka posamezna naravoslovno-znanstvena disciplina obravnava samo določen izsek resničnosti, ki ga preučuje s posebnimi, zanjo značilnimi metodami. Zato ne obstaja enotna znanstvena podoba o svetu, ampak imamo različne podobe sveta, ki se z znanstvenim napredkom spreminjajo. Narava kot materialni predmet dopušča veliko število formalnih predmetov, kar pomeni, da dopušča, celo zahteva različne znanosti o naravi – vse je odvisno od izbrane metode. Naravoslovje zato lahko imenujemo »uporaba posebnih metod za posebne predmete«. Narava se v formalnem vidiku naravoslovja ne izčrpa, niti se bistveno ne more, pa naj naravoslovna znanost dela še tako velike in pomembne korake.

    Filozofija narave je »splošna« veda. Tu ne gre za to ali ono posebno področje narave, pač pa se misel vrti okoli tistih temeljnih vidikov, ki so lastni vsej naravi. To pa so notranji bitnostni pra-vzroki, principi, ki naravo konstituirajo izvirno in prvinsko. Zanima jo predvsem to, kar »naravo povezuje v notranjosti«.

    Ključne besede:

    filozofija narave, filozofska kozmologija, fizicizem, kozmos



In memoriam
  • Peter Kovačič Peršin:

    Vili Stegu – pesnik ranjene eksistence

    PDF več

    Izvleček:

    Vili Stegu se je rodil novembra 1943 na Premu pri Ilirski Bistrici, ko je bil njegov oče kot primorski Slovenec interniran iz italijanske vojske v nemško taborišče. Očetova usoda in nato socialna stiska kmečke družine sta že v otroštvu močno zaznamovali Vilijevo doživljanje življenja in sveta. Poznejša socialna obrobnost pa je to temeljno življenjsko občutje še okrepila. Njegovo ustvarjalno prebujanje je sovpadlo s prihodom eksistencialistične misli na Slovensko in prav v tem idejnem okolju je našel svoji naravi ustrezno ustvarjalno spodbudo. Vili Stegu je tako postal izrazit pesnik eksistencialističnega pogleda na človeško usodo. Postal je pesnik ranjene eksistence tudi v svojem religioznem doživljanju. Njegova religiozna lirika je zato izjema v slovenskem prostoru, je šokantna za naše večinoma tradicionalno versko obzorje, zato tudi ni bila deležna odmeva v našem katoliškem okolju.

    Ključne besede:

    Vili Stegu, slovenski pesnik, religiozna lirika


  • Edvard Kovač:

    Duhovna podoba Vilija Steguja: ob 25. obletnici njegovega rojstva za večnost in ob 45. obletnici Revije 2000

    PDF več

    Izvleček:

    Ob misli, da bo Revija 2000 obhajala letos 45 let obstoja, me prevzema občutek mladosti. Pa ne le zaradi svežine, ki izhaja iz poezije njenega soustanovitelja in sopotnika Vilija Steguja, katerega obletnico smrti smo prav tako nedavno obhajali, marveč tudi zaradi nas samih, pripadnikov tega gibanja, ki smo bili še ravnokar mladostni krog prijateljev, mladih razumnikov in k pristni besedi zavezanih literarnih ustvarjalcev. Verovali smo, da lahko beseda v družbi gore premika, da je sposobna zaznamovati naš zgodovinski trenutek in nam odstreti prihodnost. V moji zavesti se je s temi lastnostmi med nami najbolj odlikoval Vili Stegu.

    Ključne besede:

    biografije, obletnice, slovenski jezik, Vili Stegu, slovenski pesnik, Revija 2000


    Zaloga po knjižnicah (COBISS.SI-ID: 6892634)

Pogovor
  • Marjan Strojan, Ivan Puc:

    Svet se spreminja, človeška komedija pa ostaja: pogovor z Marjanom Strojanom

    PDF več

    Izvleček:

    Za prevod Chaucerjevih Canterburyjskih povesti je prejel nagrado Prešernovega sklada.

    V pogovoru je pesnik, prevajalec in nekdanji novinar nacionalnega radia Marjan

    Strojan pojasnil, zakaj je bil prevod Miltonovega Izgubljenega raja zanj težji zalogaj. Za

    slednjega je že drugič prejel Sovretovo nagrado, prvo pa mu je društvo prevajalcev namenilo

    za poslovenjenje staroangleškega epa Beowulf. S Strojanom smo se dotaknili

    primerjave Chaucerja in Prešerna in s tem odprli vprašanje možnosti sodobnega epa, ki

    naj bi po definiciji zajel totaliteto sveta. Pesmi mu uredniki niso objavljali, dokler ni zatonil

    visoki modernizem, ki je po njegovih besedah do konca navil romantično temo avtonomnosti

    subjektivitete. Podrobneje je pojasnil tudi svoje »stike« z Udbo, potem ko se je

    vrnil z BBC, ter zakaj in kako so tako pozno prišli do njega. Na koncu smo se pogovarjali

    o njegovem iztekajočem se predsedovanju slovenskemu centru PEN pa tudi o (ne)izključitvi

    Janeza Janše in (ne)odstopu Borisa Pahorja. Pravi, da je kot človek popolnoma banalna

    oseba. »Moj svet pa je fascinanten.«

    Ključne besede:

    slovenska književnost, slovenski pesnik, slovenski prevajalec, intervju, Marjan Strojan


    Zaloga po knjižnicah (COBISS.SI-ID: 57126754)

Iz knjig
  • Bogdan Dolenc:

    Zahod potrebuje vzhod

    PDF več

    Izvleček:

    Pred dvajsetimi leti (1995) je papež sv. Janez Pavel II. napisal apostolsko pismo Luč z Vzhoda (Orientale Lumen). Posvečeno je vzhodnim Cerkvam, to je tistim, ki so se razvile na podlagi prvotnega apostolskega oznanjevanja z izhodiščem v Sveti deželi. Z njim je papež hotel podčrtati in braniti pomen vzhodnega izročila za celotno Cerkev. »Zahod potrebuje Vzhod,« »besede Zahoda potrebujejo besede Vzhoda,« beremo v tem pismu. Papež se obrača na vzhodne Cerkve z govorico, ki razodeva veliko občudovanje bogastva in raznolikosti njihove duhovnosti. Imenuje jih »žive razlagalke tradicionalnega zaklada«. Zahodne katoličane vabi, naj v polnosti spoznajo ta zaklad. Razlike med vzhodnim in zahodnim krščanstvom pogosto »zakonito in čudovito« izvirajo iz dejstva, da »ima vzhodno krščanstvo lasten način občutja in razumevanja ter zato tudi na izviren način živi svoj odnos do Odrešenika«. Kar zadeva teološka vprašanja papež zatrdi: »Imamo skoraj vse skupno; predvsem pa nam je skupno iskreno hrepenenje po edinosti.«

    Lep prispevek k poznavanju vzhodnih Cerkva je pričujoča knjiga, ki prinaša vsaj kratek oris zgodovine in današnjega stanja teh Cerkva.

    Ključne besede:

    Katoliška cerkev, 2. vatikanski koncil, oznanjevanje, evangelizacija, Vzhodne Cerkve


    Zaloga po knjižnicah (COBISS.SI-ID: 6892890)
  • Matej Ocvirk:

    Celjska leta Lina Legiše

    PDF več

    Izvleček:

    Rodil se je 22. marca 1908 v Škofljah pri Divači očetu Henriku, ki je bil učitelj in zborovodja ter materi Kristini Urdih. Po 1. svetovni vojni je družina zbežala v takratno novonastalo jugoslovansko državo pred fašizmom. V Ljubljani je končal klasično gimnazijo in študiral slavistiko med letoma 1930 in 1934. Po diplomi je služboval kot suplent na ljubljanski klasični gimnaziji. Med 2. svetovno vojno je sodeloval v Osvobodilni fronti in bil zaprt v koncentracijskih taboriščih v Italiji in nemškem Dachauu. Po končani vojni je nekaj časa služboval na srednjih šolah, leta 1955 pa je prišel na Inštitut za slovenski jezik SAZU. Sodeloval je in bil član uredniškega odbora pri pripravi Slovarja slovenskega knjižnega jezika in Slovenskega pravopisa. V svojih člankih in literarnih kritikah je precejšen del posvetil primorski literaturi in njenim avtorjem. Umrl je leta 1980 v Ljubljani.

    Ključne besede:

    slovenska književnost, literarni zgodovinar, slovenski jezikoslovec, Celje, Lino Legiša


    Zaloga po knjižnicah (COBISS.SI-ID: 57128034)

Zapiski in ocene
  • Andrej Arko:

    Neutruden potrjevalec svojega življenjskega naziranja

    PDF več

    Izvleček:

    Kako je, če napiše knjigo o knjigah nekdo, ki jim je že od

    malega vdan z vso dušo in telesom, za povrh pa je še

    sam književnik, razumnik par excellence in javna osebnost?

    Skoraj ne more biti drugače, kot da je tako branje

    nezaustavljiva slast, ki jo razvnemajo zanimiva vzporejanja,

    drzne trditve, odstiranja zasebnosti ...

    Ključne besede:

    Andrej Capuder, Povest o knjigah, recenzija


  • Špela Pahor:

    Predstavitev knjige v Mestni knjižnici Izola

    PDF več

    Izvleček:

    Konec oktobra so v čitalnici Mestne knjižnice Izola predstavili

    novo knjigo Mohorjeve družbe Celje z naslovom

    Izpišimo bolečino, zbirko dvanajstih resničnih osebnih pripovedi

    ljudi, ki so se srečali z različnimi oblikami zlorabe

    in hude duševne stiske. Pobudo zanjo je dala novinarka in

    pisateljica Renata Ažman, zgodbe pa so nastale v okviru

    njenih delavnic terapevtskega pisanja, ki potekajo v različnih

    krajih Slovenije in v Birminghamu v Veliki Britaniji. Tako

    knjiga prinaša pripovedi šestih slovenskih in šestih angleških

    avtorjev, seveda prevedenih v slovenski jezik. Predgovor

    h knjigi je napisala psihiatrinja dr. Vesna Švab. Pogovor

    z avtoricami je z veliko topline, spoštovanja in rahločutnosti

    vodila urednica knjige, Tadeja Petrovčič Jerina.

    Ključne besede:

    Renata Ažman, ur., Izpišimo bolečino, recenzija


  • Jernej Terseglav:

    Slovenski književniki v Ljubljani

    PDF več

    Izvleček:

    V Literarnem atlasu Ljubljane je predstavljenih štiriindevetdeset

    avtoric in avtorjev, katerih življenje in/ali

    delo je povezano s prestolnico. Tako smo nemudoma

    pri vprašanju, ki se zastavlja predvsem ob izidih literarnih

    antologij: kdo je zastopan in zakaj? Po navadi je

    ta tema za začetek vznemirljivejša od same vsebine,

    predvsem zato, ker izbor nikoli ne more zadostiti vsem

    okusom in je hote ali nehote vedno subjektiven. Tega

    se zaveda(jo) tudi avtor(ji) pričujočega atlasa, zato že v

    poglavju »O atlasu in izboru književnikov« razloži(jo),

    kako je atlas nastajal in po kakšnem ključu so izbrani

    književniki. Prvo, takoj opazno merilo je, da nihče izmed

    popisanih literatov ni več živ. Kolikor je to samoumevno

    za predstavnike srednjega veka, reformacije in protireformacije, pa je kriterij rahlo diskutabilen pri sodobnih

    literatih. S trohico črnega humorja ugotovimo, da so

    nekateri književniki za las zgrešili omembo v atlasu, zato

    se mi zdi smiselno, da bi avtorji naredili izjemo pri obdobju

    modernizma in vključili tudi še živeče predstavnike

    te smeri. Preveč bi bilo pričakovati še ljubljanske

    postmoderniste, čeprav bi bilo vsekakor zanimivo spremljati

    prelivanje generacij v realnem času.

    Ključne besede:

    Marjan Dolgan, Jerneja Fridl, Manca Volk, Literarni

    atlas Ljubljane, recenzija, ocena, slovenski pisatelji, slovenska književnost, literarna zgodovina, zemljevidi, Ljubljana, Slovenija


    Zaloga po knjižnicah (COBISS.SI-ID: 38247213)
  • Jernej Terseglav:

    Brez vrta ni raja

    PDF več

    Izvleček:

    Najnovejša pesniška zbirka Mete Kušar (med privlačnimi

    platnicami Romana Kosa) je razdeljena v šest sklopov.

    Pravzaprav je oblikovana po letnih časih, med katere se

    vrinejo Morske pesmi, na koncu pa je v sklopu Celotna pesem še sklepna Srčna črta. Zbirka se začne s Pomladnimi

    pesmimi, kar je, če upoštevamo naslov zbirke in

    delovanje narave, logično. Je pa zanimivo, če sledimo

    prej omenjeni analogiji, da je najmanj Jesenskih pesmi,

    čeprav nam narava jeseni podarja obilne pridelke, največ

    pa je Zimskih pesmi, ko vsak naraven vrt počiva. Na prvi

    pogled se zdi, da se napoveduje nekaj končnega, celo

    zloveščega, saj v pesmih kar mrgoli demoničnega. Vendar

    temu ni tako.

    Ključne besede:

    Meta Kušar, Vrt, slovenska književnost, slovenska poezija, slovenska pesnica, ocena


    Zaloga po knjižnicah (COBISS.SI-ID: 57128546)
  • Lev Detela:

    Ženske usode danes in v preteklosti

    PDF več

    Izvleček:

    V zbirki sedemnajstih kratkih proz, ki so izšle pri tržaški

    založbi Mladika, se avtorica Mateja Gomboc sooča s številnimi

    ženskimi usodami v sedanjosti in v polpreteklem

    času. Že naslov zbirke Pozneje se pomeniva namiguje na

    eno temeljnih značilnosti te proze, na odprti tok pripovedovanja

    brez dokončnega zaključka, saj zapleti in razpleti

    posameznih zgodb ne ponujajo dokončnih odgovorov

    in nakazujejo le take ali drugačne, vendar v glavnem optimistične

    rešitve.

    Ključne besede:

    Mateja Gomboc, Pozneje se pomeniva, recenzija


  • Lev Detela:

    Narodnoobrambna in odporniška pesem primorskih Slovencev v času druge svetovne vojne

    PDF več

    Izvleček:

    Marija Stanonik je v prejšnjih dveh desetletjih kot redna

    profesorica slovenske književnosti in kot znanstvena

    sodelavka na Inštitutu za narodopisje pri Znanstvenoraziskovalnem

    centru Slovenske akademije znanosti in

    umetnosti v Ljubljani vložila veliko prizadevanj v zbiranje

    slovenskega pesništva iz druge svetovne vojne ter te

    svoje raziskave poimenovala Poezija konteksta. Obširno in

    zelo raznovrstno gradivo je med drugim objavila v publikacijah

    Pozdravljeno trpljenje, Slovensko pesništvo pod tujimi

    zastavami – Pesnjenje slovenskih prisilnih mobilizirancev

    v nemško vojsko v drugi svetovni vojni od 1941 do 1945 in

    Odpuščam in prosim odpuščanja.

    Ključne besede:

    Marija Stanonik, Slovenska pesem v tujem škornju

    od doma do puščavskega peska, recenzija


  • Marijan Peklaj:

    Odnos med spoloma odseva odnose z Bogom

    PDF več
    Ključne besede:

    Pierre Debergé, Ljubezen in spolnost v Svetem

    pismu: k virom spolne identitete


  • Ifigenija Simonović:

    Vitomil Zupan bi se prizanesljivo nasmehnil

    PDF več
    Ključne besede:

    Vitomil Zupan, Pravljica o črnem šejku z rdečo

    rožo, recenzija


  • Bogdan Žorž:

    Ko smo pozabili na »gozd«

    PDF več
    Ključne besede:

    Nataša Tominec, SEM ZASVOJEN, NISEM NOR.

    Dvojna diagnoza: zasvojenost in duševna stiska, recenzija


Zvon 18/1–2 (2015) Prelistaj Izšlo z denarno pomočjo JAK RS.