Filter

 

Tretji dan 44/5–6 (2015)

Poudarjeno

Lahko bi rekel, da so me apokrifni evangeliji zastrupili že kot otroka. Možnost, da nekje obstajajo besedila, ki mečejo na krščanstvo in predvsem na njegovega ustanovitelja luč, povsem drugačno od tiste, kakršno sem takrat že poznal od Mateja, Marka, Luka in Janeza, me je nekaj časa povsem obsedala. V tistih časih v slovenščini o teh stvareh še ni bilo moč veliko prebrati, zato sem navdušeno brskal vsaj za kakšnim drobcem, ki bi razsvetlil to temò in to témo. Vmes se je scena, predvsem z lanskoletno izvrstno izdajo morda najbolj sočnega koščka novozavezne apokrifne potice, <em>Gnostičnih evangelijev</em>, kajpak tudi na Slovenskem bistveno spremenila. Kljub temu bi težko rekli, da je v naših zemljepisnih širinah udomačeno vsaj osnovno védenje o spisih iz okolja Nove zaveze onkraj kanona. Kar ga je, se v glavnem opira na podobne vire kot moje prvo navdušenje zanje. Na nekaj razmeroma popreproščenih prikazov v hollywoodskih filmih, v zadnjem desetletju tudi na literarno ustvarjalnost Dana Browna, po mnenju katerega naj bi bil glavni čarovnik krščanskega kanona kar cesar Konstantin (saj veste, če zmanjka drugih krivcev, pokliči 114 za Konstantina; to velja tudi za pravoverne, ne le za Browna), in na medijsko izjemno učinkovito promocijo Judovega evangelija v režiji National Geographic. V ozadju tovrstnega širokega zanimanja je navadno spraševanje, ali ne bi bilo vse drugače, če bi imeli kak drug kanon in ne takega, kot so nam ga zapustili Stari. Večina ljudi pri tem najprej pomisli na rimsko volkuljo in se popraska po čelu, šment, mogoče pa v tem primeru na Trgu sv. Petra ne bi porabili 44.000 kubičnih metrov travertinskega marmorja, o čemer med drugim pišemo v pričujoči številki.

Iz prispevka: Med velikimi pričakovanji in rumenim tiskom (Aleš Maver)


« Nazaj na predstavitev revije

Kazalo

Uvodnik
  • Aleš Maver:

    Med velikimi pričakovanji in rumenim tiskom

    PDF več
    Ključne besede:

    apokrifni evangeliji, krščanstvo



Teologija
  • Boštjan Hari:

    Kakšen križ nam nalaga Jezus?

    PDF več

    Izvleček:

    "Bog mi je naložil ta križ" ali "Bog mi je dal to trpljenje" se velikokrat sliši iz ust krščanskega

    vernika, ko gre za trpljenje oz. bolečino, ki zadeva človekovo telo. To mišljenje je globoko

    zakoreninjeno pri starejših in srednjih generacijah ljudi zahodnoevropskega krščanskega sveta.

    Predvsem kristjani, ki so že "osiveli", in tisti, ki imajo, recimo temu, nad petdeset let, so prežeti z

    miselnostjo in vero, da Bog nalaga človeku križ in trpljenje v obliki telesne bolezni ali bolečine.

    Za vsakršno obliko trpljenja, ki jih doleti, še posebno pa za bolezen, krivijo in se jezijo na Boga.

    K temu načinu razmišljanja in verovanja so prav gotovo pripomogli oznanjevalci evangelija, ki

    so jim v njihovi rani mladosti govorili o strogem Bogu (greh hudo kaznuje), o Bogu Sodniku, o

    trpečem Bogu ipd., obenem pa so bili ti, danes "stari ljudje", po večini deležni avtoritarne vzgoje,

    kar pomeni, da je njihovo obdobje odraščanja zaznamovalo nasilje in stroga, trda vzgoja tako

    doma kot v šoli in pri verouku. Vsi ti dejavniki, in še kakšnega bi lahko dodali, so poleg težkega

    povojnega časa, ko je bila prisotna revščina in borba za preživetje, pripomogli k temu, da imajo

    sedaj ti "ostareli" ljudje in njihovi sinovi ter hčere podobo o Bogu, ki daje trpljenje; ki je zelo

    strog; ki grešnika hudo kaznuje.

    Ključne besede:

    trpljenje, Bog, vera, križ, križev pot, svetniki, greh



Zgodovina
  • Renato Podbersič:

    Filip Terčelj in njegov čas v luči vatikanskih arhivov

    PDF več

    Izvleček:

    Prispevek prinaša arhivske zabeležke iz vatikanskih arhivov o delovanju Filipa Terčelja, primorskega

    duhovnika, ki se je razdajal za vero in narod ter bil v "zahvalo" zahrbtno umorjen januarja

    1946. Preganjanje je doživel tako pod fašizmom na Primorskem kot pod povojnimi revolucionarnimi

    projekti komunističnih oblasti, med slednjimi je tudi izgubil življenje.

    Ključne besede:

    Primorska, Slovenija, slovenski duhovniki, arhivsko gradivo, Filip Terčelj


    Zaloga po knjižnicah (COBISS.SI-ID: 38933293)

Leposlovje
  • Smiljan Trobiš:

    Duša in telo

    PDF več
    Ključne besede:

    poezija



Apokrifi
  • Jakobov protoevangelij (odlomki)

    PDF več
    Prevod:

    Jani Šumak


    Ključne besede:

    apokrifni evangelij, Marija, Jezus, rojstvo


  • Lea Jensterle:

    Petrov evangelij

    PDF več
    Prevod:

    Aleš Maver


    Izvleček:

    Petrov evangelij sodi med starejše in zanimivejše apokrifne evangelije. Drugače kot Jakobov

    protoevangelij, ki sodi med besedila, namenjena zapolnjevanju "praznega prostora" v zgodnjem

    Jezusovem življenju, ta apokrif vsaj v ohranjenih delih obravnava zgolj Jezusovo trpljenje,

    smrt in vstajenje. O njegovi starosti priča poročilo antiohijskega škofa Serapiona (škofoval je

    od približno 190 do 209), ki je po Evzebijevem zapisu pred javnim branjem besedila posvaril

    kristjane v Rososu pri Antiohiji. V evangeliju so ga motili domnevni doketistični poudarki, tj.

    sledovi prepričanja, da je Jezus trpel zgolj navidezno. Z evangelijem iz Serapionovega pisma so

    poistovetili leta 1886/87 v nekem meniškem grobu v zgornjem Egiptu najdeni grški fragment,

    nastal v 5. ali 6. stoletju po Kr. Začetek in konec besedila manjkata. Evangelij je bil verjetno

    napisan v prvi polovici 2. stoletja po Kr.

    Nejasen je odnos Petrovega evangelija do kanoničnih. Po eni strani je mogoče, da nadgrajuje njihovo

    pripoved, saj se pisec očitno močno opira zlasti na Matejev, v nekaterih podrobnostih tudi

    na Janezov in Lukov evangelij. Po drugi strani bi lahko šlo za izročilo, vzporedno kanoničnemu.

    Vendar danes v tekstu drugače kot Serapion ne razbirajo močnih doketističnih ali gnostičnih

    poudarkov. V smer prvih bi še najbolj kazalo, da Jezus na križu govori o tem, da ga je zapustila

    moč, ne Bog. Eno najznačilnejših mest je slikovit opis vstajenja, ki v primerjavi s kanoničnimi

    evangeliji prerašča skoraj v karikaturo. Še bolj kot v kanon sprejeta poročila Petrov evangelij

    krivdo za Jezusovo križanje naprti Judom, Pilata pa še bolj razbremeni, saj Jezusa obsodi (kot

    kralj pojmovani) Herod.

    Ključne besede:

    apokrifni evangelij, Jezus, proces, pogreb, križanje, vstajenje


  • Lea Jensterle:

    Starozavezni apokrifi in psevdepigrafi

    PDF več

    Izvleček:

    Ko pristopamo k vprašanju starozaveznih apokrifov, moramo na začetku najprej razjasniti

    pojme. Obširen korpus judovskih del, ki ga najbolje označimo kot intertestamentalno literaturo,

    se v današnji terminologiji deli na dve kategoriji: apokrife in psevdepigrafe. Apokrifi so zaključena

    enota tekstov, ki so bili vključeni v Septuaginto, grški prevod Svetega pisma, vendar ne v

    Biblio Hebraico. Danes so v večini sprejeti v Rimokatoliški cerkvi, medtem ko jih protestantje v

    celoti zavračajo. Psevdepigrafi pa so številni izvenkanonični teksti, ki za razliko od apokrifov

    nikoli niso bili del grške in latinske Biblije. Le redke izjeme med njimi so bile sprejete v vzhodnih

    cerkvah kot svete. Medtem ko so apokrifi večinoma anonimna zgodovinska in etična dela,

    so psevdepigrafi vizionarske knjige (zaznamovane z asketizmom), ki so pripisane pomembnim

    zgodovinskim likom in se ukvarjajo s skrivnostjo stvarstva in boja med dobrim in zlim.

    Ključne besede:

    starozavezni apokrifi, psevdepigrafi, Septuaginta, Sveto pismo, izvenkanonični teksti


  • Apokrifne tradicije in novozavezni kanon

    PDF več
    Ključne besede:

    kanon, Nova zaveza, Sveto pismo, evangeliji, apokrifi


  • Bruce M. Metzger:

    Težave s kanonom v zgodnji Cerkvi

    PDF več
    Prevod:

    David Prajnc


    Ključne besede:

    kanon, apokrifi, Nova zaveza, Sveto pismo, evangeliji, Pavlinska pisma



Slovenski katoliški shod
  • Jože Maček:

    Pridobivanje premoženja in gospodarjenje Cerkve skozi stoletja

    PDF več

    Izvleček:

    Že od davnih časov je bila s premoženjem povezana družbena moč. Večje, ko je bilo premoženje,

    večja je bila družbena moč. S prav velikim premoženjem pa je bila povezana državna oblast ali

    vsaj participacija pri njej. Judovska vera je bila tesno povezana z oblastjo. Rodu levitov je bil

    dodeljen privilegij opravljanja duhovniške službe, verniki so morali dajati predpisano desetino

    in templju predpisane dajatve. Tako je bila judovska cerkev materialno preskrbljena.

    Ključne besede:

    Cerkev, lastnina, dohodek, zgodovinski pregled


    Zaloga po knjižnicah (COBISS.SI-ID: 38917421)

Slovenska književnost
  • Boštjan Marko Turk:

    Podobe iz sanj v luči orodij analogične govorice

    PDF več
    Ključne besede:

    Ivan Cankar, Podobe iz sanj, slovenska proza, kratka proza, črtice


    Zaloga po knjižnicah (COBISS.SI-ID: 58287458)

Cerkev in mediji
  • Marjetka Raušl Lesjak:

    Cerkev na digitalnem planetu: novi mediji ponujajo številne nove možnosti

    PDF več

    Izvleček:

    Običajno jutro. Mama in oče sta že pokonci, pijeta prvo kavo in vsak na svojem pametnem

    telefonu preverjata stanje prometa to jutro, da se bosta na poti v službo lahko izognila prometnim

    zamaškom. Vmes na hitro poškilita še na facebook, da vidita, 'kaj dogaja'. Mladostnik

    v svoji postelji prav tako tapka po svojem i-phonu in si izmenjuje prva sporočila s prijatelji in

    sošolci. Tudi on mora biti še pred prvo jutranjo uporabo zobne ščetke na tekočem, ker bo sicer v

    šoli prehitro 'out'. Osnovnošolka se še tudi ni skobacala iz postelje. Tam je tako fino na hitro in

    še pod odejo odigrati prvo igrico na tablici. Tisto igro 'na črno', ki še nima današnjega dovoljenja

    staršev. To je slika vedno več juter današnjih družin. In v takem komunikacijskem načinu in

    tempu si sledi skozi ves dan. Tudi zadnji pogled zvečer je še po maminem poljubčku in očkovem

    objemu pravzaprav pogled na zaslon tablice, prenosnika ali pametnega telefona. Tudi pri

    starših.

    Ključne besede:

    pametni telefoni, komunikacija, družine, internet, Cerkev, digitalni svet, socialna omrežja



Gibanja v Cerkvi
  • Antonio Maria Sicari:

    Gibanja v Cerkvi: institucija in karizma

    PDF več
    Prevod:

    Boštjan Hari


    Ključne besede:

    Antonio Maria Sicari, karmeličani



Likovna umetnost
  • Mojca Polona Vaupotič:

    Bernini iz Rima nikogar ne pusti brez "svojih potez"

    PDF več

    Izvleček:

    "Ko sem bil mlad, mi je Annibale Carracci svetoval, naj vsaj dve leti izdelujem skice iz Michelangelove

    Poslednje sodbe, da bi tako razumel razporeditev mišic," se je spominjal Bernini.


Presoja
  • Borut Pohar:

    Yuval Noah Harari, Sapiens: Kratka zgodovina človeštva

    PDF več
    Ključne besede:

    recenzija, ocena, Yuval Noah Harari, Sapiens: Kratka zgodovina človeštva


Tretji dan 44/5–6 (2015) Prelistaj Izšlo z denarno pomočjo JAK RS.