Filter

 

Problemi 52/9–10 (2014)

Poudarjeno

Tako različna so obdobja, tako različni so položaji držav, tako različne so kulture, kjer deluje naše svetovno podjetje. Toda povpraševanje po naših patentiranih izdelkih lahko najdemo povsod – od Arktike do Antarktike, vključno z njima, izključene pa niso niti divje dežele med povratniki Raka in Kozoroga. Človeške strasti gospodujejo nad časi, prostori, klimami in gospodarstvom. Izdelki kovinskopredelovalne industrije, ki jih naše podjetje prodaja za zadovoljevanje teh strasti, so kozmičnega pomena, in sicer tako v metafizičnem kakor v moralnem oziru. Nadvse simptomatično je to, da se kljub splošno sprejetemu mnenju krivulja letne prodaje naših izdelkov ob enakih gospodarskih pogojih in številu prebivalcev v severnih geografskih širinah ne razlikuje od krivulje prodaje v južnih, tropskih širinah. Tako lahko sklepamo, da je človekova fiziologija skoraj absolutno enaka in je onstran odvisnosti od prostorov, časov, ras, ravni kultur, načina tiskanja knjig ali odsotnosti tega, krutosti rase ali njene prelestnosti in podobnih obstranskih okoliščin.

Iz prispevka: Antiseksus (Andrej Platonov)


« Nazaj na predstavitev revije

Kazalo

Hegel in norost
  • Georg Wilhelm Friedrich Hegel:

    Samoobčutje

    PDF več
    Prevod:

    Robert Vouk


    Ključne besede:

    nemška klasična filozofija, duša, samoobčutje, norost, Georg Wilhelm Friedrich Hegel


    Zaloga po knjižnicah (COBISS.SI-ID: 56597090)
  • Catherine Malabou:

    Heglova »Antropologija«

    PDF več
    Prevod:

    Maja Lovrenov


    Ključne besede:

    nemška klasična filozofija, antropologija, duša, občutje


    Zaloga po knjižnicah (COBISS.SI-ID: 56607074)
  • Benjamin Dawson:

    Bacon / Böhme . . Hegel – James

    PDF več
    Prevod:

    Maja Lovrenov


    Izvleček:

    Članek prinaša interpretacijo obširne opombe (3 strani drobnega tiska),

    ki jo je William James dodal svoji pluralistični in empiristični polemični

    razpravi »On Some Hegelisms« (iz leta 1882). Avtor pokaže, da dodatek

    retrospektivno določa celotni spis, pa tudi, da osvetljuje evolucijo srečanja

    med empirizmom in misticizmom, srečanja, ki je v skladu s tezo, kot jo je

    mogoče rekonstruirati iz vrste Heglovih knjig in pisem, odločilna poteza

    novoveške filozofije. V tem pogledu zaznamujeta imeni Francisa Bacona

    in Jakoba Böhmeja pragova novoveške filozofije. Z njima je kompleksno

    in paradoksno nasprotje med empirizmom in misticizmom pogojeno na

    več načinov: kulturno, kot filozofsko srečanje angleškega in nemškega;

    družbeno, kot povezano z razredno razliko (lord kancler in neizobraženi

    čevljar); in duhovno, kot različnost med treznostjo in pijanostjo. Heglova

    Fenomenologija duha, ki se začne s kritiko misterijev čutne zagotovosti,

    je zavestno poskušala preseči preplet empirizma in misticizma; toda

    (napačno) branje ali ne-branje Hegla, kot je bilo značilno za 19. stol. in

    ga pooseblja Jamesova »On Some Hegelisms«, je ta konflikt oživilo in

    prenovilo, pri tem pa mu dodalo še (zelo ojdipsko) nasprotje med Ameriko

    in Evropo. Namen članka ni razrešitev filozofskega spora, temveč razkritje

    ključnih epizod tega razvijajočega se srečanja, pa tudi osvetlitev zanimivega

    procesa »inverzije«, ki značilno deluje v teh epizodah in med njimi.

    Ključne besede:

    empirizem, misticizem, novoveška filozofija, Hegel,

    Böhme, Bacon, William James


    Zaloga po knjižnicah (COBISS.SI-ID: 56607586)

Hegel in abjekt
  • Slavoj Žižek:

    Subjekt, abjekt in negativnost: heglovska kritika Kristeve

    PDF več
    Prevod:

    Lidija Šumah


    Izvleček:

    Prispevek se osredotoča na razmerje med abjektom, kot ga pojmuje

    Kristeva, in lacanovskim objektom malim a kot nedeljivim preostankom

    procesa simbolne reprezentacije. Abjekt spodkopava jasno ločnico med

    subjektom in objektom, med »menoj« in realnostjo »tam zunaj«. Abjekt

    je subjektu tako nedvomno zunanji, a je obenem tudi radikalneje zunanji

    samemu prostoru, znotraj katerega lahko subjekt samega sebe razloči od

    »zunanje« realnosti. Objekt mali a kot objekt-razlog želje je, po drugi

    strani, po sami svoji ekscesni naravi imanenten del simbolnega procesa,

    spektralno/izmuzljivo utelešenje manka, ki poganja željo, ki jo vzdržuje

    (simbolni) Zakon. Za razliko od objekta a, ki deluje znotraj reda pomena

    kot njegova konstitutivna slepa pega ali madež, abjekt napotuje na polje

    kolapsa simbolnega pomena. Članek sklene s ključno konsekvenco, ki

    zadeva teoretsko zgradbo, ki jo ponudi Kristeva: hora (Semiotično) ni

    primordialnejša od Simbolnega, ampak strogo sekundarni fenomen,

    povratek predsimbolne mimikrije znotraj samega polja simbolne diferencialnosti.

    Najprej nastopi nasilna zareza abjekcije, ki porodi Simbolno,

    in kar Kristeva pojmuje pod horo, ni nič drugega kot sekundarni pojav

    predsimbolnih mimetičnih odmevov znotraj simbolnega polja.

    Ključne besede:

    abjekt, fetišizem, Hegel, Kristeva, objekt mali a, subjekt,

    utajitev


    Zaloga po knjižnicah (COBISS.SI-ID: 56595298)

Antiseksus
  • Andrej Platonov:

    Antiseksus

    PDF več
    Prevod:

    Jernej Habjan


  • Aaron Schuster:

    Eden ali več antiseksov? Uvod v »Antiseksus« Andreja Platonova

    PDF več
    Prevod:

    Ana Barič Moder


    Izvleček:

    Članek je zastavljen kot uvod v kratko satirično brošuro Andreja Platonova,

    posvečeno univerzalnemu masturbacijskemu stroju z nazivom

    »Antiseks«. Avtor obravnava nekaj filozofskih vprašanj, ki jih pamflet zastavlja glede kapitalizma in želje, gona smrti in libidinalne zadovoljitve.

    Besedilo je težavno delno že zato, ker je težko določiti, proti komu

    ali proti čemu natančno je pravzaprav uperjena ost satire. Ali lahko mislimo

    seksualnost na način, ki se izogne alternativam nevidnega ročnega

    dela trga [invisible handjob of the market], revolucionarnega puritanstva

    in družinsko naravnane birokratske regulacije? Avtor poveže antiseksualizem

    Platonova z literarnim formalizmom Šklovskega, z nedavnejšo

    obravnavo enake teme pri Stanisławu Lemu in z apokaliptično

    kibernetiko pri Norbertu Wienerju.

    Ključne besede:

    kapitalizem, filozofija seksualnosti, filozofija literature,

    Platonov, antiseks


  • Slavoj Žižek:

    Seksualnost v postčloveški dobi

    PDF več
    Prevod:

    Simon Hajdini


    Izvleček:

    Članek pričenja s kritiko utečene interpretacije romanov Platonova

    iz poznih dvajsetih let 20. stoletja. Ti romani veljajo za kritični prikaz

    stalinistične utopije in njenih katastrofalnih posledic. Članek pokaže, da

    je takšno videnje globoko napačno in da omenjeni romani ne predstavljajo

    kritike stalinizma, pač pa portretirajo gnostično-materialistično

    utopijo, na katero je v tridesetih letih reagiral zreli stalinizem. Članek

    se kritično sooči z različnimi vidiki te utopije »biokozmizma« kot

    predhodnika današnje tehnološke gnoze, pri čemer se posveti zlasti

    njeni tendenci po preseganju seksualnosti kot poslednjega oporišča

    meščanske kontrarevolucije. Ta vidik kritike gnostično-materialistične

    utopije je na delu tudi v delu Platonova Antiseksus, ki je zasnovano kot

    oglas za masturbacijsko pripravo, ki jo članek tematizira v kontekstu

    proliferacije gadgetov (tega, kar Lacan imenuje les lathouses), »nemrtvih«

    organov, ki niso le priveski človeškega organizma, pač pa ponujajo ključ

    do seksuacije človeških bitij kot bitij govorice.

    Ključne besede:

    budizem, gnosticizem, materializem, Platonov, seksualnost,

    stalinizem, užitek


    Zaloga po knjižnicah (COBISS.SI-ID: 56595554)
  • Oksana Timofeeva:

    Nikoli še nismo seksali

    PDF več
    Prevod:

    Mirt Komel


    Izvleček:

    Članek se loteva vloge seksualnosti in njenih političnih implikacij v razcepu

    med človeškim in živalskim, pri čemer izhaja iz Batailleve filozofije

    erotizma in iz književnosti Andreja Platonova (še zlasti iz njegovega

    spisa »Antiseksus«). Primerjalnokritična analiza pokaže na bistveno

    različnost med masturbacijo in seksom, utemelji, zakaj masturbacija ni

    seks, in predlaga nekakšno »regulativno« idejo seksa kot transformacijske

    in celo »počlovečujoče« prakse, kakršna je doslej obstajala samo

    v nekaterih utopičnih perspektivah, večinoma pa je bila nadomeščena

    z masturbacijo; slednja je v kapitalističnih družbah, v katerih so se

    razmahnile vojne za trge, postala vzor seksualnega vedenja. Osrednje

    vprašanje spisa se glasi: kam se umešča seksualna bit človeške živali v

    kapitalizmu, in zakaj se vojskujemo?

    Ključne besede:

    Platonov, komunizem, živalskost, seks, antiseksus,

    masturbacija, vojna


    Zaloga po knjižnicah (COBISS.SI-ID: 33365597)
  • Alenka Zupančič Žerdin:

    Seksualno je politično?

    PDF več

    Izvleček:

    Tekst raziskuje inherentno politične implikacije psihoanalitičnega

    koncepta seksualnosti. Slednji ni nekaj, kar bi podajalo doslej najboljši

    opis določene realnosti (imenovane seksualnost), pač pa razvije in ponuja

    edinstveni model, kako misliti temeljno ne-razmerje kot tisto, kar

    narekuje pogoje različnih tipov razmerij in vezi, vključno z družbenimi

    vezmi ali »diskurzi«. Tekst nadaljuje z razčlembo temeljnega paradoksa

    nerazmerja, kot ga uprizarja Platonovov »pamflet« Antiseksus. Zaključi

    pa se z navezavo tega paradoksa na nekatere aktualne političnoekonomske

    razprave, po drugi strani pa na določene postavke, ki jih Marx

    razvije v Kapitalu.

    Ključne besede:

    psihoanaliza, politika, seksualnost, nerazmerje, družbena

    vez


    Zaloga po knjižnicah (COBISS.SI-ID: 56608354)
  • Mladen Dolar:

    Divja in ukročena psihoanaliza

    PDF več

    Izvleček:

    Tekst si jemlje za izhodišče Freudov kratki spis »O ‘divji’ psihoanalizi«

    (1910), v katerem Freud pretresa nasvet, da je seks univerzalno zdravilo

    za tesnobo in nazadnje za vse psihične tegobe. Ta nasvet je podal

    zdravnik, ki ni bil analitik, obenem pa se je širil kot utečeno mnenje,

    predstavljen pa je bil kot oprt na nova znanstvena dognanja psihoanalize.

    Tekst sledi Freudovim argumentativnim korakom in skuša pokazati,

    da seks ni kaka entiteta, ki bi jo bilo mogoče locirati, temveč prebiva v

    dislokaciji; da ni vzrok predvidljivih učinkov, ki bi sledili potem somatske

    kavzalnosti; da seksualna zadovoljitev ni zdravilo za nevrotične motnje;

    da je potrebno upoštevati specifično naravo freudovskega nezavednega;

    da seks ni niti dejstvo niti vzrok, pa vendar proizvaja učinke. Freudova

    argumentacija je postavljena nasproti antiseksusu, kakršnega je predstavil

    Platonov, kot pripomočku, ki sloni na zmotnih podmenah o seksualnosti,

    zoper katere se je boril Freud.

    Ključne besede:

    psihoanaliza, seksualnost, »divja« analiza, Platonov,

    antiseksus


    Zaloga po knjižnicah (COBISS.SI-ID: 56596578)

Povzetki
Abstracts
Notes on contributors
  • PDF več
    Ključne besede:

    Slavoj Žižek, Benjamin Dawson, Aaron Schuster, Oxana Timofeeva, Alenka Zupančič Žerdin, Mladen Dolar


Problemi 52/9–10 (2014) Prelistaj Izšlo z denarno pomočjo JAK RS.