Filter

 

Otrok in knjiga 42/92 (2015) Stepančič Damijan

Poudarjeno

V uvodnem članku sta Dragica Haramija in Janja Batič poglobljeno razmišljali o Prešernovi Zdravljici v Stepančičevi ilustrativni preobleki: "Prešernova Zdravljica s Stepančičevimi ilustracijami je naslovniško odprta postmoderna slikanica, kar se kaže predvsem v netradicionalnosti podajanja zgodbe, nelinearnosti zaporedja dogodkov, zorni kot dogajanja je v ilustracijah pravzaprav zorni kot bralca, opazen je kolaž likovnih govoric, intenzivna interakcija med besedilom in ilustracijo, medbesedilnost (predvsem na nivoju ilustracij in prepoznavnih elementov iz drugih slik, kipov ipd.), večpomenskost, ki nagovarja bralce različnih starosti na različne načine, k čemur pripomore naslovniška odprtost slikanice, ne nazadnje pa tudi poznavanje kulturnega konteksta." Igor Škamperle iz oddelka za sociologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani pa v sestavku MLADI LJUDJE, KNJIGE IN ODPRTI SVETOVI razmišlja o tem, zakaj sta branje in pisanje pomembna? Članek poudari pomen branja knjig, ker nam to omogoči razširitev horizonta doživetja in spoznanja, s čimer prestopamo meje lastnega jaza in razvijamo možnost vživetja v drugega in v drugačnost. Danes smo priče veliki preobrazbi tradicionalne kulturne paradigme, ki jo usmerja nova tehnologija in zajema tudi navade branja in uporabe knjig. Avtor navaja ugotovitve sodobnih strokovnjakov, ki trdijo, da se z elektronskim komuniciranjem spreminja tudi človekova intimna sfera in prihaja do nove besedilne zavesti. Članek poudari tudi pomen simbolnega sporočila, ki ohranja pomensko odprtost in ustvarjalni nagib, prav to pa nova medijska tehnologija elektronskega branja nevarno spodjeda in ukinja. Tudi predsednica Slovenske sekcije IBBY Tilka Jamnik, skozi članek z naslovom »MNOGO KULTUR ENA ZGODBA« razmišlja o pomenu branja in nalogi odraslih, da otroka vpeljemo v ta čudovit svet. Ob številnih tehnoloških možnostih pri vzgoji mladih dandanes nikakor ne smemo pozabiti na urjenje življenjsko pomembnih sposobnosti, kot so branje, sposobnost srečevanja z literarnimi domišljijskimi svetovi in oblikovanje verbalne pripovedi. Kajti branje ne omogoča le dostopa leposlovne pripovedi, temveč pomembno vpliva na celoten otrokov razvoj. Mentorstvo (odraslega) človeka je otrokom vedno bolj potrebno, da bi v tem globalnem, digitaliziranem svetu (p)ostali ljudje, odprti za humanost.

Iz prispevka:


« Nazaj na predstavitev revije

Kazalo

Vsebina ni na voljo.
Otrok in knjiga 42/92 (2015) Prelistaj Izšlo z denarno pomočjo JAK RS.