Filter

 

Monitor ISH 16/2 (2014)

Poudarjeno

Vodilno vprašanje tukajšnjega premisleka je, kako deluje subjekt kot objekt intervjujske situacije. To vprašanje kajpak terja preciznejšo formulacijo: kako deluje subjekt kot »subjekt v naraciji« (pri zbiranju življenjskih zgodb, biografski metodi, metodi ustne zgodovine, etnografskem pristopu, psihološkem intervjuvanju ipd.) v različnih okoliščinah in razmerah, ki jih postavlja interpersonalno razmerje intervjujske situacije, in kako gesto naracije lastne življenjske zgodbe prilagaja skozi momente njene produkcije. To vpraševanje je del širše in zelo kompleksne dileme, ki je bistveno zaznamovala podobo in epistemološko ozadje filozofije zadnjih nekaj stoletij, in zadeva vprašanje meja in razmerij med subjektom in objektom. Premislek geste pridobivanja singularne življenjske zgodbe, pričevanja ali izpovedi je odprla eno bistvenih dilem, kaj je v intervjuju kot specialni metodi kvalitativne raziskovalne prakse subjekt in kaj objekt proučevanja. Zdi se, da je intervjujska situacija polje nekakšne dvorezne sopostavljenosti in zapletene izmenjave subjektnih in objektnih pozicij.

Iz prispevka: Misliti intervju: k epistemologiji neke intersubjektivne terenske metode            (Vlado Kotnik)


« Nazaj na predstavitev revije

Kazalo

Misliti intervju
  • Vlado Kotnik:

    Misliti intervju: k epistemologiji neke intersubjektivne terenske metode (1. del)

    več

    Izvleček:

    V članku je predstavljena problematika razumevanja in

    izvajanja intervjuja kot prevladujoče oblike empiričnega kvalitativnega

    raziskovanja. Uveljavlja se interdisciplinaren pogled na epistemologijo

    te specifične intersubjektivne terenske metode, čeprav

    se predpostavlja, da je antropološka znanost metodo intervjuja kot

    načina terenskega zbiranja podatkov in informacij bržčas pripeljala

    do najbolj diferenciranih rab in sofisticiranih osmislitev. Rdeča nit

    besedila je nenehna prilagodljivost, spremenljivost in zamenljivost

    subjektnih in objektnih pozicij, ki jih v intervjuju vzpostavljata raziskovalec

    in informator. Da bi lažje razumeli fluidno, fleksibilno in

    priložnostno skonstruiranost tega interpersonalnega razmerja v intervjujski

    situaciji, avtor predlaga osem perspektiv, utemeljenih na

    uveljavljenih teorijah nekaterih nosilnih mislecev s področja družboslovja

    in humanistike, ki so lahko v pomoč pri refleksiji položajev,

    vlog, investicij in početij obeh protagonistov intervjujskega dogodka:

    performativna perspektiva, izhajajoča iz teorije govornih dejanj

    (John L. Austin); polifonična perspektiva, utemeljena na teoriji

    izjavljanja (Oswald Ducrot); interpelacijska perspektiva, razvita na

    podlagi teorije ideologije (Louis Althusser); diskurzivna perspektiva,

    podprta s teorijo oblasti (Michel Foucault); psihoanalitična

    perspektiva, osrediščena okrog teorije nezavednega (Sigmund Freud); etnografska perspektiva, okronana s teorijo refleksivnosti

    (Pierre Bourdieu); mnemonična perspektiva, osnovana na teoriji

    spomina (Maurice Halbwachs); dramaturška perspektiva, oprta na

    teorijo interakcije (Erving Goffman). Naj intervju vzamemo kot raziskovalno

    metodo, specifično družbeno srečanje ali kot serijo

    nalog, ki jih uresničujeta raziskovalec in respondent, je jasno, da gre

    pri vsakem intervjuju za edinstven dogodek specifičnega človeškega

    stika in komunikacije.

    Ključne besede:

    intervju, terensko delo, raziskovalne metode, etnografija,

    antropologija


    Zaloga po knjižnicah (COBISS.SI-ID: 1538189)

Večnost rimejka
  • Erik Toth:

    Večnost rimejka

    več

    Izvleček:

    Drakula je spet med nami, enako velja za pojav rimejka.

    To pomeni, da je nov film posnet na podlagi preteklega filma. V zadnjih

    desetletjih se pogosto pojavlja znotraj filmske ponudbe. Glede

    na to, da je rimejk še nekoliko neraziskan pojem, se v tekstu osredotočam

    na njegovo vlogo. V tem delu bodo predstavljene različne

    teorije, ki se posredno in neposredno dotikajo razlag za pojav rimejka.

    Osrednja točka analize so predvsem vzročni pojavi in razmere

    za vznik rimejka (ponavljanja) v družbi. Poudarek analize

    temelji na diskurzu izvora rimejka na podlagi pojavnosti ponavljanja

    kot pogoja za legitimnost in pojavnost rimejka znotraj družbe

    in tudi znotraj filma.

    Ključne besede:

    rimejk, priredba, nihilizem, ponavljanje, ponovitev,

    ugodje, nujnost


    Zaloga po knjižnicah (COBISS.SI-ID: 1538445)

V iskanju identitete
  • Tadej Praprotnik:

    Identiteta v medgeneracijskem komuniciranju

    več

    Izvleček:

    Članek predstavi različne vidike komuniciranja, zlasti v

    medgeneracijski komunikaciji. Izpostavi vsebinski in odnosni vidik

    komuniciranja in predstavi proces komunikacije kot mesto, kjer se

    vzpostavljajo identitete. Posamezniki stalno kategorizirajo sebe in

    druge v skupine in na podlagi tovrstnih podeljenih statusov vzpostavljajo

    odnose, ki izražajo značilnosti pripisanih statusov. Članek

    predstavi pojave, fenomene in komunikacijske zaplete, ki se pojavljajo

    v medgeneracijski komunikaciji – torej v komunikaciji med

    mlajšimi in starejšimi osebami. Pojasni vlogo posameznih stereotipov

    in stališč o starejših osebah za konstrukcijo pripisanih identitet

    in to, kako pripisane identitete lahko vplivajo na komunikacijske

    procese in na oblikovanje medsebojnih odnosov, ki se gradijo prav

    s komunikacijo in skozi komunikacijo. Posebnega pomena so zlasti

    manifestacije starostne diskriminacije (ageism) v vsakdanjih interakcijah

    (pokroviteljski govor, zlasti pretirano komunikacijsko prilagajanje

    in sekundarni otroški govor), ki so zasnovani na stereotipih

    o ljudeh, ki so diskriminatorno kategorizirani v t. i. imenovano skupino

    »starejših ljudi«.

    Ključne besede:

    medgeneracijsko komuniciranje, identiteta, stereotipi,

    pokroviteljski govor, komunikacijsko prilagajanje


    Zaloga po knjižnicah (COBISS.SI-ID: 1538701)
  • Marijanca Ajša Vižintin:

    Od kod prihajajo otroci priseljenci in čemu?

    več

    Izvleček:

    Otroci priseljenci prve generacije, ki se priseljujejo v Slovenijo

    in se vključujejo v slovenski osnovnošolski vzgojno-izobraževalni

    sistem, prihajajo na začetku 21. stoletja (še vedno) večinoma

    z območja držav naslednic nekdanje skupne države Jugoslavije: najpogosteje

    iz Bosne in Hercegovine, Kosova in Makedonije, redkeje

    iz Srbije, Hrvaške in Črne gore. Precej manj otrok priseljencev prihaja

    iz drugih držav in celin (npr. iz Bolgarije, Ukrajine, ZDA). V

    članku izpostavljam izkušnje priseljencev, ki se med seboj razlikujejo,

    četudi prihajajo iz istih držav. Navajam razloge za priselitev v

    Slovenijo, kot so jih predstavili otroci in starši priseljenci, s katerimi

    so bili izvedeni anonimni polstrukturirani intervjuji leta 2011 v treh

    slovenskih šolah, ter jih primerjam z izbranimi spoznanji iz migracijskih

    teorij. Ugotavljam, da se otroci priseljenci večinoma priselijo

    na podlagi združevanja družine.

    Ključne besede:

    otroci priseljenci, družine, migracije, Slovenija


    Zaloga po knjižnicah (COBISS.SI-ID: 1538957)
  • Polona Ozbič:

    Obred pokopa ob smrti bližnjega družinskega člana: kateri dejavniki žalujočim stisko lajšajo in kateri jo otežujejo?

    več

    Izvleček:

    Pogreb je obred, ki ga opravijo žalujoči po smrti bližnjega

    in je namenjen širši družbeni skupnosti. V procesu žalovanja žalujoči

    predeluje tudi posamezne situacije, ki so se zgodile na pogrebu.

    Zato je pomembno poznati dejavnike, ki so lahko za žalujočega vir

    stresa ali pa mu stisko lajšajo. V raziskavo smo vključili 18 žalujočih

    posameznikov obeh spolov, ki so pred enim do dvema letoma izgubili

    bližnjega družinskega člana (partnerja, starša, otroka) zaradi

    različnih vzrokov smrti. Z udeleženci smo izvedli usmerjeni intervju

    in s pomočjo utemeljene teorije opredelili tri glavne tematske

    sklope: organizacijo in izvedbo pogreba, prisotnost drugih ljudi na

    pogrebu in nošenje žalnih oblačil na pogrebu ter po njem. Glavne

    ugotovitve raziskave so, da so najpogostejši dejavniki, ki žalujočim

    lajšajo stisko: poznavanje želja umrlega glede izvedbe in poteka pogreba,

    prisotnost večjega števila ljudi na pogrebu in možnost, da se

    žalujoči sami odločijo, kako bodo na pogrebu in po njem oblečeni.

    Dejavniki, ki žalujočim na pogrebu stisko povečujejo, pa so: pomanjkanje

    časa pri slovesu od umrlega, nezadovoljstvo z delom pogrebnih

    zavodov in pogosti pritiski okolice glede nošenja žalnih oblačil.

    Ključne besede:

    proces žalovanja, obred pokopa, družbene norme


    Zaloga po knjižnicah (COBISS.SI-ID: 1539213)

Pojmovne podobnosti VII.–VIII.
  • Karmen Medica:

    Primordializem: instrumentalizem v študijah o etničnosti

    več
    Ključne besede:

    etničnost, etnična identiteta, primordializem, instrumentalizem


    Zaloga po knjižnicah (COBISS.SI-ID: 1539469)
  • Karmen Medica:

    Avtohtonost: alohtonost v kontekstu etnično-manjšinske problematike

    več
    Ključne besede:

    manjšine, etnična pripadnost, avtohtonost, alohtonost


    Zaloga po knjižnicah (COBISS.SI-ID: 1539725)

Severna obzorja
  • Nada Grošelj:

    Pompeji Maje Lundgren

    več
    Ključne besede:

    Maja Lundgren, Pompeji


    Zaloga po knjižnicah (COBISS.SI-ID: 1539981)
  • Maja Lundgren:

    Pompeji. Odlomki

    več
    Prevod:

    Nada Grošelj


    Ključne besede:

    Maja Lundgren, Pompeji


    Zaloga po knjižnicah (COBISS.SI-ID: 1539981)
Monitor ISH 16/2 (2014) Izšlo z denarno pomočjo JAK RS.