Filter

 

Monitor ISH 16/1 (2014)

Poudarjeno

Udarec, ki ga je s streli v Sarajevu 28. junija 1914 in smrtjo prestolonaslednika Franca Ferdinanda ter njegove žene Sofije Hohenberg prejela habsburška vladarska hiša, ni obetal nič dobrega. Prižgal je netivo, ki je vodilo k skrajni ostritvi nakopičenih političnih nasprotij v Evropi in na Balkanu, kar so pokazale napete mednarodne razmere v naslednjem mesecu dni. V tem času so tudi na Slovenskem pozorno spremljali novonastali politični položaj v mednarodnem prostoru. Glavna pozornost je veljala ravnanju evropskih velikih sil, med njimi seveda tudi Ruskega carstva.

Iz prispevka: Rusija v očeh slovenske politike od sarajevskega atentata do začetka svetovne vojne leta 1914 (Jurij Perovšek)


« Nazaj na predstavitev revije

Kazalo

Slovenci in Rusi
  • Jurij Perovšek:

    Rusija v očeh slovenske politike od sarajevskega atentata do začetka svetovne vojne leta 1914

    več

    Izvleček:

    Po sarajevskem atentatu 28. 6. 1914 je slovenska politika

    pozorno spremljala ravnanje evropskih velesil. Vlogo in pomen Ruskega

    carstva v tedanjih mednarodnih razmerah so obravnavali v

    katoliškem in liberalnem taboru, medtem ko mu v marksističnem

    niso posvetili pozornosti. Slovenska politika je v Rusiji videla nevarno

    in Avstro-Ogrski sovražno državo ter grožnjo za evropski mir.

    V negativnem odnosu do Rusije, utemeljenem v avstrijskem patriotizmu,

    je prednjačil katoliški tabor, ki je protirusko usmeritev podkrepil

    še z ideološkimi in verskimi razlogi. Ko je Avstro-Ogrska 6.

    8. 1914 Rusiji napovedala vojno, so bili na Slovenskem prepričani o

    avstrijski zmagi. Med vojno je v slovenskem pogledu na Rusijo prišlo

    do premika, ko so tako v katoliškem kot liberalnem taboru obenem

    z rastočim protiavstrijskim razpoloženjem začeli pozitivneje

    gledati na rusko državo.

    Ključne besede:

    Slovenija, Rusija, 1914, politične razmere, sarajevski atentat, prva svetovna vojna, slovenska politika


    Zaloga po knjižnicah (COBISS.SI-ID: 1542029)
  • Gita Zadnikar:

    Ruski emigranti v časopisnih bojih na Slovenskem

    več

    Izvleček:

    Razkol na liberalni in katoliški tabor je ključno zaznamoval

    dolgo obdobje javnega in političnega življenja na Slovenskem, vodilno

    časopisje tistega časa pa je v razkolu in njegovem vzdrževanju

    odigralo pomembno vlogo. Tudi ruski emigranti, ki so v Sloveniji

    našli svoje zatočišče, so se hitro znašli v navzkrižnem ognju obeh taborov.

    V časnikih (Jutro, Slovenec, Slovenski narod) najodmevnejše

    zgodbe o ruskih beguncih v obdobju med obema vojnama so bile

    povezane z izselitvijo ruskih dijakov iz stanovanj na Ljubljanskem

    gradu, odmeven je bil tudi predvolilni škofov obisk ruskih barak pri

    Kolodvoru in Grivčevo predavanje v podporo ruskim beguncem.

    Oba tabora sta prav s temi zgodbami, v katerih predvsem drug drugemu

    dokazujeta visoko stopnjo svoje lokalne proruskosti, poskušala

    utemeljevati širšo slovansko naravnanost svoje politike.

    Ključne besede:

    begunci, ruski emigranti, liberalci, klerikalizem, časniki, Jutro, Slovenec, Slovenski narod


    Zaloga po knjižnicah (COBISS.SI-ID: 1540237)
  • Igor Grdina:

    Inteligenca v Rusiji, intelektualci v Sloveniji

    več

    Izvleček:

    Na Zahodu je država v kompleksnih procesih najprej

    spontane in nato oblastno dirigirane modernizacije v svoj aparat

    vključevala izobražence; ti se že zaradi tega niso oblikovali kot

    enotna in opozicionalna skupina prebivalstva. Pripadali so najrazličnejšim

    nazorskim usmeritvam, v javnem prostoru pa so delovali

    kot intelektualci. V posebnih razmerah, v katerih se je razvijal avtokratsko

    vladani Ruski imperij, ki se je v modernizacijske procese

    po tujih zgledih vključeval na ukaz “od zgoraj” (Peter I., Katarina

    II., Aleksander II.), pa so se izobraženci oblikovali kot posebna skupina

    prebivalstva – inteligenca. Zanjo je bilo značilno kritično oziroma

    opozicionalno stališče do oblasti. Ko se je ta sloj po razpadu

    imperatorske oblasti, ki se ni bila sposobna zadosti hitro dovolj radikalno

    reformirati, leta 1917 znašel za državnim krmilom, je kontrolo

    nad njim zaradi nesposobnosti za konstruktivno delo tudi

    hitro izgubil; nasledili so ga poklicni revolucionarji, ki so bili njegovi

    tekmeci v opozicionalnem stališču do carstva. Inteligenca se

    je potem v veliki meri podala v emigracijo, kjer je sprva poskušala

    delovati podobno kot v Rusiji, vendar so njene pripadnike drugačne

    razmere v državah gostiteljicah usmerjale v položaj intelektualcev.

    V sovjetski Rusiji je na novo vzgojena inteligenca dobila drugačno

    vlogo: zagotavljala naj bi strokovnost pri izgradnji socializma. Tako

    je bilo tudi v Kraljevini Jugoslaviji oziroma v Sloveniji, kjer se je koncept inteligence pojavil šele v njeni sovjetski varianti po komunistični

    revoluciji.

    Ključne besede:

    inteligenca, Rusija, emigracija, intelektualci, Slovenija


    Zaloga po knjižnicah (COBISS.SI-ID: 1542285)
  • Alen Novalija:

    Ruska matica

    več

    Izvleček:

    Lastno matico so v 19. stoletju ustanovila vsa slovanska

    ljudstva Habsburške monarhije, med njimi tudi rusofili v Galiciji

    leta 1848. Nekateri ruski posamezniki in ustanove so odločilno

    pripomogli k ustanovitvi Slovenske matice. V času, ko je Galicijska

    ruska matica skoraj ugasnila, so ruski begunci v Kraljevini

    Srbov, Hrvatov in Slovencev leta 1924 ustanovili svojo Rusko matico

    v Ljubljani. Takoj se je pojavilo nekaj podružnic Ruske matice

    po različnih krajih kraljevine. Ruska matica je prirejala predavanja,

    literarne večere, nedeljsko šolo, natečaje, športne dogodke,

    razstave, tečaje ruščine, fotografije in glasbe, ustanovila je tudi

    sklad za revne otroke ter redno pošiljala denarno pomoč ruskim

    šolam, invalidom in drugim. Najuspešnejša podružnica je bila v

    Novem Sadu, načrtovana založniška dejavnost pa ni bila tako

    močna kot prizadevanja za ustanovitve ruskih knjižnic. Matica je

    nehala obstajati leta 1941 ob napadu fašističnih in nacističnih sil

    na Jugoslavijo.

    Ključne besede:

    Ruska matica, slovanske matice, ruski emigranti, Kraljevina SHS, Jugoslavija


    Zaloga po knjižnicah (COBISS.SI-ID: 1542541)
  • Radovan Pulko:

    Šolski sistem ruskih emigrantov v Sloveniji med obema vojnama

    več

    Izvleček:

    Ruski emigranti, ki so domovino zapustili po porazu protirevolucionarnih

    sil, so skoraj po vseh državah, kjer so se naselili,

    oblikovali svoj lastni šolski sistem. Tako je bilo tudi v Kraljevini

    Srbov, Hrvatov in Slovencev, kjer so bile ruske emigrantske šole

    vključene v izobraževalni sistem t. i. “zamejske Rusije”, poleg tega

    pa še v sistem izobraževanja države gostiteljice. Med ruskimi emigrantskimi

    izobraževalnimi ustanovami so delovale priznane ruske

    učne ustanove, izvirajoče še iz carske Rusije, ki so po koncu državljanske

    vojne skupaj z učenci in večino izobraževalnega kadra emigrirale,

    ter izobraževalne ustanove, ki so jih ruski emigranti odpirali

    v času bivanja na tujem. Na ozemlju današnje Slovenije so tako delovali

    ruski vrtci, osnovne šole, šolske skupine, realna gimnazija in

    krajši čas dva ruska kadetska korpusa.

    Ključne besede:

    ruski emigranti, šolstvo, izobraževalni sistemi, zgodovina šolstva, Kraljevina SHS, Slovenija


    Zaloga po knjižnicah (COBISS.SI-ID: 1542797)
  • Tadej Koren, Petra Testen:

    Ruske sledi iz dni prve svetovne vojne na Slovenskem

    več

    Izvleček:

    Prisotnost prebivalcev carske Rusije na Slovenskem za

    časa prve svetovne vojne je problematika, ki tematizira predvsem

    usode in vloge ruskih vojnih ujetnikov. Po približnih ocenah se število

    teh ujetnikov giblje med 20.000 in 30.000, natančnejši odgovor

    pa bodo najverjetneje razkrili arhivi, ki se bodo v naslednjih letih

    postopoma odpirali. Ruski vojni ujetniki so bili poslani v zaledje

    soške fronte; strogo so se ločevali tisti, ki so gradili strateško pomembne

    (vojaške) objekte in komunikacijo v neposredni bližini

    frontne linije (ceste, vodovode, železnice, žičnice, letališča, skladišča

    itd.), in tisti, ki so bili v pomoč v civilni sferi (kmetijstvo, obrtni in

    industrijski obrati) po celotnem ozemlju dežel Kranjske, Primorske,

    Koroške in Štajerske. O ruskih vojnih ujetnikih na Slovenskem pričajo

    poleg (za zdaj) skromnega arhivskega gradiva, ki ga dopolnjujejo

    dragocene zasebne zbirke, predvsem spomeniki, nagrobniki,

    zgrajeni objekti, ki so ostali za njimi (ceste, železnice, kapelica itd.),

    imena lokacij, ki nosijo pridevnik »ruski«, razpršeni časopisni članki,

    fotografije, pričevanja in posamezni predmeti.

    Ključne besede:

    svetovna vojna 1914-1918, soška fronta, vojni ujetniki, vojaki, Rusi


    Zaloga po knjižnicah (COBISS.SI-ID: 1543053)
  • Stane Granda:

    Spektorski in usoda njegove Zgodovine socijalne filozofije

    več

    Izvleček:

    Evgen V. Spektorski (1875–1951) je na podlagi svojih predavateljskih

    izkušenj na varšavski, kijevski, praški, beograjski in ljubljanski

    univerzi podal monografski prikaz zgodovine družboslovnih

    idej, ki ga je dokončal najkasneje sredi leta 1931. Po prizadevanju

    pravnika in skladatelja Antona Lajovica ga je v svoj založniški program

    sprejela Slovenska matica. Knjigo, ki je nazadnje dobila naslov

    Zgodovina socijalne filozofije, je potem v slovenskem prevodu Josipa

    Vidmarja v dveh zvezkih leta 1932 in 1933 tudi zares izdala. Naklada

    je bila visoka: 5000 (1. zvezek) oz. 4500 izvodov (2. zvezek).

    Spektorski je v svojem delu zagovarjal genetično obravnavo zgodovine

    družboslovne misli; slednjo je pojmoval kot zakladnico idej,

    ki vplivajo na človeško življenje. Poudarjal je pomen učinkovanja

    misli, saj so močneje zaznamovale zgodovino kot znanstveno utemeljene

    študije in dokazovanja večnih resnic. Čeprav je bil Spektorski

    oster kritik marksizma – o njegovem samorazglašanju za

    znanstveni nazor, je sodil, da gre za navadno propagandno potezo

    –, v svojih analizah ni pristajal na dogmatična stališča.

    Ključne besede:

    ruski emigranti, socialna filozofija, zgodovina, Slovenska matica, Spektorski, Evgen, Zgodovina socijalne filozofije


    Zaloga po knjižnicah (COBISS.SI-ID: 1543309)
  • Sergej Ivanovič Mihalčenko:

    Slovensko obdobje življenja Evgena Vasiljeviča Spektorskega (1930. leta)

    več

    Izvleček:

    Članek govori o nekaterih vidikih življenja in dela ruskega

    filozofa in odvetnika Spektorskega v 30. letih 20. stoletja v

    Sloveniji. Spektorski je bil profesor na Pravni fakulteti Univerze v

    Ljubljani. Glavni vir članka so neobjavljeni spomini Spektorskega,

    ki jih hranijo v arhivu Inštituta za Vzhodno Evropo na Univerzi v

    Bremnu. Članek opisuje podrobnosti iskanja besedila Spominov, ki

    je dolgo časa veljalo za izgubljeno. V Spominih najdemo vtise Spektorskega

    o Ljubljani, njenem življenjskem slogu, o političnem in verskem

    življenju v Sloveniji. Besedilo popisuje tudi značilnosti ruskih

    priseljencev – profesorjev ljubljanske univerze.

    Ključne besede:

    ruski emigranti, spomini, Slovenija, Ljubljana


    Zaloga po knjižnicah (COBISS.SI-ID: 1543565)
  • Neža Zajc:

    Fran Grivec (1878–1963) in ruske študije

    več

    Izvleček:

    V prispevku je predstavljeno posebno razmerje slovenskega

    teologa in raziskovalca slovanske krščanske zgodovine Frana

    Grivca do ruske duhovnosti in pravoslavja. Pobudnik in večletni voditelj

    velehradskih kongresov je namreč namenoma izpostavljal t.

    i. ekumensko razsežnost (perspektivo) tako teološkega poslanstva

    kot tudi zgodovinskega raziskovanja. To se je pokazalo še zlasti v

    njegovi povezavi začetkov slovanske pismenosti – tudi glede slovenskih

    Brižinskih spomenikov – in t. i. misije svetih bratov Cirila

    in Metoda. Prikazano je Grivčevo tako kompetentno znanje zgodovine

    ruske cerkve kot tudi njegovo redno spremljanje sodobnega

    duhovnega stanja v tedanji Rusiji, hkrati pa je očiten njegov kritični

    odnos do nekaterih izsledkov ruskih znanstvenikov. Predstavljena

    je Grivčeva sposobnost izvirne interpretacije evangelijskega

    sporočila z združevalno nalogo vzpostavitve in obnove starejšega

    koncepta »vesoljne Cerkve«. Prispevek temelji na proučevanju rokopisne

    zapuščine Frana Grivca, kjer je posebna pozornost namenjena

    korespondenčnemu fondu. Ta priča o mednarodnem pomenu

    Grivčevih raziskav, ki se je razširil med znanstvene kroge po drugi

    svetovni vojni.

    Ključne besede:

    velehradski kongres, slovanstvo, rusko pravoslavje, ruska cerkev


    Zaloga po knjižnicah (COBISS.SI-ID: 1543821)
  • Mateja Ratej:

    Trk svetov v družini Ganusov - umor Julije Ganusove in njenega sina Rostislava v Ljutomeru poleti 1923

    več

    Izvleček:

    Avtorica v razpravi sledi sodnemu procesu proti ruskemu

    beguncu Vasiliju Černjenku, ki je bil septembra 1923 na Okrožnem

    sodišču v Mariboru obsojen na dosmrtno ječo, potem ko je bil kot

    hišni sluga spoznan za krivega posebno okrutnega umora svoje delodajalke,

    26-letne Julije Ganusove, in njenega 3-letnega sina Rostislava

    julija 1923 v Ljutomeru. Obsežen kazenski spis, ki ga je

    avtorica odkrila v Pokrajinskem arhivu Maribor, odkriva osupljivo

    mrežo odnosov znotraj ruske družine in njenih vezi z drugimi ruskimi

    begunci ter z domačini v Ljutomeru, kjer so v letih po prvi

    svetovni vojni številni Rusi, podobno kot Julijin soprog, strojni inženir

    Aleksander Ganusov, sodelovali pri gradnji železniške proge

    Ormož–Ljutomer–Murska Sobota. Avtorica skuša slediti zgodbi v

    duhu Freudove misli, ki jo je utemeljeval v tistem času, da patologija

    nikoli ni le preprosta individualna deviacija, ampak strukturna

    družbena patologija.

    Ključne besede:

    ruski begunci, Kraljevina SHS, Ljutomer


    Zaloga po knjižnicah (COBISS.SI-ID: 1544077)
  • Alja Brglez:

    Aleksander Vasiljevič Maklecov in začetki kriminologije na Slovenskem

    več

    Izvleček:

    Ruskega znanstvenika Aleksandra Vasiljeviča Maklecova

    upravičeno imenujemo za očeta slovenske kriminologije, saj je od

    leta 1926 pa vse do svoje smrti razvijal različne teorije kazenskega

    prava na ljubljanski pravni fakulteti. Z več kot 150 znanstvenimi

    deli, objavljenimi v različnih jezikih, in tudi s svojim siceršnjim delovanjem

    je na tedaj komaj ustanovljeni ljubljanski univerzi dvignil

    splošno znanstveno raven predavanj in bistveno prispeval k njenemu

    uveljavljanju. Aktivno je deloval tudi kot ugledni član kulturnega

    društva Ruska matica, pomagal svoji novi domovini kot

    uradni prevajalec v ruščino za pravosodno ministrstvo in se ljubiteljsko

    ukvarjal s poezijo in njenim prevajanjem.

    Namen tega besedila je osvetliti nemajhen pedagoški in znanstveni

    pomen vrhunsko izobraženega profesorja Maklecova, kakor

    tudi prikazati njegovo politično, literarno, prevajalsko in uredniško

    udejstvovanje.

    Ključne besede:

    ruski emigranti, visoko šolstvo, kriminologija, Ljubljana


    Zaloga po knjižnicah (COBISS.SI-ID: 1541773)
  • Neven Borak:

    A. B. B. A.

    več

    Izvleček:

    Prispevek obravnava Aleksandra Bajta, učenca in naslednika

    Aleksandra Bilimoviča na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani.

    Natančneje: sooča njegove trditve iz njegove zadnje knjige z naslovom

    Bermanov dosje (1999), v kateri se predstavlja kot notranji emigrant

    in disident, z njegovim pisanjem v desetletju 1953–1960. To

    soočanje ne potrjuje trditev iz leta 1999 in ne potrjuje načelne drže

    Aleksandra Bajta.

    Ključne besede:

    Aleksander Bilimovič, Aleksander Bajt, ekonomija, ruski emigranti


    Zaloga po knjižnicah (COBISS.SI-ID: 1544333)
Monitor ISH 16/1 (2014) Izšlo z denarno pomočjo JAK RS.