Filter

 

Keria 15/1 (2013) Živali v antiki: rispevki s tretjega Grošljevega simpozija, Ljubljana, 13. in 16. oktobra 2012

Poudarjeno

Lovski prizori sodijo med najštevilnejše in najpestrejše motive situlske umetnosti. Najdemo jih tako v sestavljenih pripovedih okrašenih posod kot na manjših predmetih, katerih okras je v celoti posvečenih tej tematiki. Popularni so – tako kot večina realističnih prikazov – v klasičnem situlskem slogu konca 6. in prve polovice 5. stoletja. Jasno prepoznavnih je več lovskih tehnik (lov z mrežo, zalezovanje, pogon) in orožij (sulica, kopje, lok, kij, mreža), ki so povezane z določeno vrsto divjadi. Lovca običajno spremlja lovski pes. Najbolj priljubljena lovna vrsta je jelenjad, sledijo zajci in divji prašič. Razen kopenskega lova je upodobljen tudi ribolov z mrežo. Prispevek predlaga nekaj novih interpretacij že znanih predmetov in predstavlja nekatere grške oz. etruščanske predloge, ki osvetljujejo možne vplive na ikonografijo situlskih lovskih motivov.

Iz prispevka: Lovski motivi v situlski umetnosti (Andrej Preložnik)


« Nazaj na predstavitev revije

Kazalo

Razprave
  • Iztok Vrenčur:

    Upodobitve živali na ceremonialnih predmetih iz gomilne grobnice v Črnolici pri Šentjurju pod Rifnikom

    PDF več

    Izvleček:

    V drugo polovico sedmega stoletja pr. n. št. datirana gomila v Črnolici je imela

    izjemno bogat grobni inventar. Med njim še zlasti izstopajo etruščanske

    ceremonialne bronaste posode, ki nosijo različne živalske upodobitve. Presentatoio

    je predstavnik geometričnega sloga in upodobitve vodne ptice na

    njem se nanašajo na enega izmed prazgodovinskih aspektov svetega ali numinoznega.

    Kombinacija konjske in antropomorfne ikonografije na majhnem

    konjskem trinožniku razkriva elemente obeh, geometričnega in orientalizirajočega

    sloga, ter namenoma ne upošteva morebitne mitološke predloge.

    Ovnova glava na razvejanemu bronastemu fragmentu je zgolj iz živalskega

    sveta vzet okras, katerega vloga je dekorativna in je značilnost orientalizirajočega

    stila.

    Ključne besede:

    Črnolica pri Šentjurju, upodobitve živali, ceremonialni predmeti


  • Andrej Preložnik:

    Lovski motivi v situlski umetnosti

    PDF več

    Izvleček:

    Lovski prizori sodijo med najštevilnejše in najpestrejše motive situlske umetnosti.

    Najdemo jih tako v sestavljenih pripovedih okrašenih posod kot na

    manjših predmetih, katerih okras je v celoti posvečenih tej tematiki. Popularni

    so – tako kot večina realističnih prikazov – v klasičnem situlskem slogu

    konca 6. in prve polovice 5. stoletja. Jasno prepoznavnih je več lovskih tehnik

    (lov z mrežo, zalezovanje, pogon) in orožij (sulica, kopje, lok, kij, mreža),

    ki so povezane z določeno vrsto divjadi. Lovca običajno spremlja lovski pes.

    Najbolj priljubljena lovna vrsta je jelenjad, sledijo zajci in divji prašič. Razen

    kopenskega lova je upodobljen tudi ribolov z mrežo. Prispevek predlaga nekaj

    novih interpretacij že znanih predmetov in predstavlja nekatere grške oz.

    etruščanske predloge, ki osvetljujejo možne vplive na ikonografijo situlskih

    lovskih motivov.

    Ključne besede:

    lovski motivi, situlska umetnost, ikonografija


    Zaloga po knjižnicah (COBISS.SI-ID: 2463443)
  • Borut Toškan:

    Domače govedo v romaniziranem jugovzhodnoalpskem prostoru: arheozoološki pogled

    PDF več

    Izvleček:

    V članku obravnavamo vlogo domačega goveda (Bos taurus Linnaeus, 1758) v

    ekonomiji romaniziranega prebivalstva jugovzhodnoalpskega prostora. Študija

    je zajela 8.579 ostankov te vrste iz časa od sredine 1. stoletja pr. n. št. do 6.

    stoletja n. št., ki izvirajo iz 22 različnih vzorcev z najmanj 100 taksonomsko

    opredeljenimi najdbami. Rezultati so potrdili izjemen pomen govedoreje, ki je temeljila na uvoženi napredni rimski pasmi in je bila primarno usmerjena

    v izkoriščanje sekundarnih proizvodov reje. Z nastopom politično in varnostno

    nestabilne pozne antike se je število goved močno zmanjšalo, v ospredje

    pa so zopet prišle sicer nizkorasle, a vzrejno manj zahtevne tradicionalne

    lokalne forme.

    Ključne besede:

    domače govedo, živalski ostanki, rimske arheološke ostaline, Jugovzhodne Alpe


    Zaloga po knjižnicah (COBISS.SI-ID: 36496429)
  • Ignacija J. Fridl:

    Vloga konja v antični filozofiji

    PDF več

    Izvleček:

    V razpravi avtorica analizira vlogo konja v spoznavnem procesu resnice v

    Parmenidovi pesnitvi in Platonovem Fajdrosu ter opozarja na razlike med

    njima. Ugotavlja, da metafora v nekem filozofskem besedilu nima zgolj ponazoritvene

    vloge, temveč tudi sama prevzema spoznavnoteoretsko mesto izrekanja

    resnice. Če bi konjsko vprego, ki antične filozofe vodi k Resnici, sodobni

    filozof nadomestil z mercedesom, to hkrati govori o popolnem obratu

    v človekovem spoznavnem procesu od ključne vloge phýsis (ki jo prezentira

    figura konja) k poíesis (kot popolni očaranosti nad stvariteljsko močjo človeka)

    in sodobni teologizaciji téchne.

    Ključne besede:

    konji, antična filozofija, antična zgodovina, grška zgodovina


    Zaloga po knjižnicah (COBISS.SI-ID: 53081954)
  • Alenka Cedilnik:

    Ksenofont in konji

    PDF več

    Izvleček:

    Ksenofont je imel v svojem razgibanem pustolovskem življenju s konji tesen

    stik, zato si je pridobil bogate osebne izkušnje ter postal njihov dober poznavalec.

    Iz njegovih spisov lahko dobimo vrsto informacij o vzreji, negi, urjenju,

    prehrani in ravnanju s temi plemenitimi živalmi, pa tudi o tem, kaj od

    njih ob primerni skrbi zanje in ustreznem ravnanju z njimi lahko pričakujemo.

    Poleg tega nam Ksenofontovo pisanje o konjih in velik pomen, ki ga

    pripisuje vlogi konjenice na vojaškem področju, deloma razkrivata avtorjevo

    življenjsko pot. V prispevku je na osnovi podatkov, ki nam jih Ksenofont o

    konjih prinaša, najprej deloma prikazano Ksenofontovo življenje pred odločitvijo,

    da se priključi Kiru, nato pa je zaradi Ksenofontove tesne povezanosti

    s konji kratko orisan tudi njegov odnos do konj.

    Ključne besede:

    konji, vladavina trideseterice, grška zgodovina, Atene, Grčija


    Zaloga po knjižnicah (COBISS.SI-ID: 3078626)
  • Gregor Pobežin:

    Dihotomija človeškega in živalskega: Salustij in (nekateri) njegovi zgledi

    PDF več

    Izvleček:

    Prolog Salustijeve prve temeljne monografije Katilinova zarota se ne začne

    kot pričakovani zgodovinopisni prolog, temveč kot problematičen akademski

    diskurz, utemeljen na številnih antitetično postavljenih parih, med katerimi

    je prvi in najbolj izpostavljeni par človek in žival. Vse, kar sledi, je utemeljeno

    na tej dihotomiji, ki počiva na konceptu opozicije med dvema diametralno

    nasprotnima poloma: živalsko sužnostjo in tlako najbolj naravnim vzgibom ter človeško (z)možnostjo, da svojo življenjsko silo investira v višje

    in trajnejše pridobitve. Iz Salustijevih besed v tem prologu, ki je obenem tudi

    tako rekoč avtorjev testament, je razbrati specifičen odnos do temeljnih vrednot.

    V zvezi s tem pa smo zanimanje osredotočili predvsem na morebitne

    grške vzporednice.

    Ključne besede:

    Caius Sallustius Crispus,

    antična književnost


    Zaloga po knjižnicah (COBISS.SI-ID: 2463699)
  • Klemen Grabnar:

    Je ne menge poinct de porcq: zgodnja parodična maša Orlanda di Lassa

    PDF več

    Izvleček:

    O razširjenosti del flamskega skladatelja Orlanda di Lassa (1530/1532–1594) v

    drugi polovici 16. in začetku 17. stoletja pričajo mnogi izvirni tiski in prepisi

    njegovih skladb, ohranjeni po številnih evropskih knjižnicah. Med njimi sta

    v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani ohranjena dva nepopolna rokopisna

    prepisa, ki vsebujeta Lassovo zgodnjo parodično mašo, osnovano na

    pariški šansoni Je ne menge point de porc Claudina de Sermisyja (ok. 1490–

    1562). Missa super Ie ne menge poinct de porcq danes vzbuja pozornost predvsem

    zaradi njenega modela. Med razlogi za Lassovo uporabo Sermisyjeve

    šansone s popolnoma posvetnim značajem kot osnove za mašo se kot ključnega

    pomena kažejo predvsem prefinjene glasbene kvalitete predloge.

    Ključne besede:

    živali, svinjina, glasbene teme in motivi, vokalna glasba, renesančna glasba


    Zaloga po knjižnicah (COBISS.SI-ID: 36496941)
  • Branislava Vičar:

    Primerjava zagovora živali v Plutarhovi razpravi O uživanju mesa in v Shelleyjevem Zagovoru naravne prehrane

    PDF več

    Izvleček:

    Plutarhovi teksti o živalih iz njegovega zgodnjega obdobja (Ali so pametnejše

    kopenske ali morske živali, Živali imajo razum, O uživanju mesa) predstavljajo

    prvo in najodločnejšo obrambo kapacitet in moralnega statusa živali, usmerjeno

    proti stoiški poziciji, da so vsa in zgolj človeška bitja člani sfere pravičnosti

    in da živali obstajajo zgolj za zadovoljevanje človeških želja. Plutarh kritizira

    stoiški vidik instrumentalne vrednosti živali in trdi, da imamo ljudje do

    živali dolžnosti pravičnosti. V razpravi O uživanju mesa opredeli uporabo živali

    za prehrano kot očitno nepravičnost, na osnovi argumenta o izkustvenih

    zmožnostih živali. Razprava je navdihnila angleškega romantičnega pesnika

    Percyja Shelleyja, da je napisal esej Zagovor naravne prehrane (1813). Shelley

    Plutarhov etični argument nadomesti s t. i. »lifestyle« argumentom, ki podpira

    končno izpeljavo liberalnega individuuma, ki se vzpostavlja v razmerju

    do življenjskega sloga kot samozadostne politike.

    Ključne besede:

    moralni status živali, odnos človek-žival, Plutarh Shelley


    Zaloga po knjižnicah (COBISS.SI-ID: 20210440)

Prevodi
  • Einhard:

    Življenje Karla Velikega

    PDF več
    Prevod:

    Blaž Strmole


    Ključne besede:

    Karel Veliki, Einhardt, vojne


Keria 15/1 (2013) Prelistaj Izšlo z denarno pomočjo JAK RS.