Fotografija 0/55–56 (2013)

Izvleček:

V 90. letih prejšnjega stoletja so z uveljavitvijo in popularizacijo t. i. brezizrazne

estetike na področju sodobne fotografije začeli na novo »odkrivati« tudi njene

pionirje. Ta primat je pozno (dobrih 30 let pozneje), vendar nesporno pripadel Berndu

in Hilli Becher, ki sta življenje posvetila fotografiranju industrijske arhitekture. Vodni

stolpi, plavži, cisterne za plin, bunkerji za premog, silosi, apnenice in gramoznice je

le nekaj motivov, ki sta jih zakonca Becher dokumentirala na svojih fotografijah in iz

pozabe iztrgala obdobje težke industrije. Njun način fotografiranja »subjektov«, kot

sta vedno imenovala objekte svojih fotografij (do njih pa pristopala skorajda kot do

človeških subjektov, ki imajo vsak svoje lastnosti in posebnosti), je bil vedno enak

– neposreden, od spredaj, fotografirala sta v rahlo oblačnem vremenu, izključno v

črno-beli tehniki. Fotografije sta predstavljala v serijah tipologij, v obliki mrežnih

razporeditev. Sistematičnost in doslednost fotografske metode je postala njun

prepoznavni avtorski izraz, ki je radikalno odstopal od prevladujočega, pretirano

sentimentalnega in subjektivnega načina fotografske reprezentacije in je veljal za

hladno objektivnega. O oblikovanju njunega specifičnega fotografskega izraza in

skorajda 50 let trajajočem skupnem ustvarjanju in življenju sva se s Hillo Becher

pogovarjali ob odprtju razstave Bernd in Hilla Becher, ki jo je od 19. novembra

2012 do 25. januarja 2013 gostila ljubljanska Galerija TR3. Predstavljen je bil le

majhen del drugače velikanskega opusa tega legendarnega fotografskega para.

Hilla Becher tudi po moževi smrti nadaljuje njuna življenjski projekt in poslanstvo

brezizrazna estetika, intervju, Hilla Becher

Izvleček:

Francoski fotograf Grégoire Eloy v svojem opusu svet dokumentira estetsko, pa

naj gre za implicitno angažirane serije na območjih nekdanje Sovjetske zveze in

Vzhodne Evrope ali za popolnoma drugačne projekte, kot je denimo Eter (Ether), s

katerim je na pobudo inštituta F93 zašel na področje astrofizike. Fotografije, ki jih

je posnel na Inštitutu za astrofiziko v Parizu, so nato izšle še v knjigi Temna snov

(A Black Matter, 2012). V knjižni obliki je svoje fotografije predstavil že prej – leta

2008 je s podporo organizacije Amnesty International izdal knjigo Pozabljeni

zaradi naftovoda (Les Oubliés du Pipeline), ki priča o razseljencih na območju

južnega Kavkaza. Z avtorjem, ki bo eden od mentorjev letošnjega festivala Fotopub,

sva tako med drugim spregovorila o knjigi kot svojevrstnem umetniškem mediju

in njegovem prehajanju med dokumentarnimi in umetniškimi odtenki fotografije.

Grégoire Eloy, intervju, Vzhodna Evropa, dokumentarna fotografija

Izvleček:

Biti del gejevske skupnosti v Ugandi – če smo pošteni, tudi marsikje drugje – ni preprosto. Pokojni gejevski aktivistični učitelj David Kato je v nekem intervjuju dejal, da

sta v Ugandi dva načina, kako lahko preživiš kot gej: ali se skrivaš in iščeš temo ali

pa ponosno stopiš na plan (2011). Če kaj, potem je fotograf Tadej Žnidarčič prav to

nasprotje učinkovito izrabil pri svojem projektu Tukaj smo, geji smo in Ugandčani

smo (We are here, we are gay and we are Ugandans), ki ga je začel leta 2010 in, kot

kaže, ga še ne bo tako kmalu končal. Tadej Žnidarčič se je leta 2010 lotil fotografiranja posameznikov ugandske LGBT skupnost z največjim spoštovanjem in tudi

previdnostjo. Tako je bilo leta 2010 zaradi varnosti protagonistov in protagonistk

tudi edino mogoče. Portretiranci in portretiranke so gledali v zid, fotografiral jih je

v hrbet. Po treh letih portretiranci dobivajo obraze. Ne vsi. Nekatere je še vedno

preveč strah. Te avtor spet fotografira obrnjene proti zidu. Tadej išče podobno kompozicijo kot leta 2010, uporablja isto zaslonko in goriščno razdaljo, kot da bi želel

gledalce pretentati in jim dati občutek, da se je oseba samo obrnila. Tadej želi, da

bi se projekt Tukaj smo, geji smo in Ugandčani smo bral kot dokument, sicer spisan

v točno določenem času in okolju, ki pa izrecno pokaže spremembe, a je vseeno

zgodovinski in se ga drži zavezujoča sporočilnost za vse večne čase.

Uganda, LGBT, David Kato, Tadej Žbidarčič, dolgoročni dokumentarni projekti

Slovenia Press Photo, fotografske razstave, dokumentarna fotografija, novinarska fotografija

protesti, fotografija, fotoreporterji, razstave

Izvleček:

Vzporednice med držo in estetiko protagonistov zgodovinskih avantgard in avtorjev, obravnavanih v prispevku (Stane Jagodič, Željko Jerman in Mirko Lovrić), se

kažejo v njihovem namenu, da bi se skozi nekonvencionalno rabo medija fotografije

zoperstavljali kulturnim kanonom in občasno preizpraševali umetnostni ustroj.

Čeprav se izraznost obravnavanih avtorjev razteza od popolnega formalizma do

angažirane refleksije sodobne družbe, se med njimi spleta rdeča nit radikalnega

spreminjanja percepcije umetniške fotografije. Ta se je v desetletjih po njihovem

najbolj intenzivnem obdobju ustvarjanja razvila in postala avtonomna izrazna forma,

ki je ustvarila lastno prizorišče, publiko in kontekst, obenem pa je zaradi svoje medmedijskosti ostala globoko ukoreninjena v sferi sodobne umetnosti.

zgodovinske avantgarde, neo-avantgarda, 70. leta

Maja Lovrenov

Izvleček:

Članek se osredotoča na novinarska poročila o terorističnih napadih v Izraelu in poskuša

preučiti delovanje družinskih fotografij, ki so bile uporabljene kot zamenjave za eksplicitne prikaze smrtnih žrtev. Zdi se, da take fotografije depolitizirajo reprezentacijo

predstavitev smrti in hkrati politizirajo izraelsko vsakdanje življenje. Take fotografije sicer

res običajno kažejo na izgubo, pa vendar v časopise niso umeščene kot objekti žalovanja

niti niso predstavljene kot komemorativne podobe, temveč so uporabljene kot znamenja nestabilnega in negotovega družbenega obstoja. Ko so družinski portreti enkrat

iztrgani iz družinske sfere in postavljeni v novinarsko poročilo, dobijo drugačen status:

poustvarjeni so kot fragmentarne reprezentacije družbenega telesa zamišljene izraelske

skupnosti. Kot taki napihnejo fantazmatsko grozo potencialnega družbenega izumrtja.

vojna fotografija, dokumentarna fotografija, novinarstvo, Izrael, družinska fotografija

Izvleček:

Peter Puklus: knjiga One and a half meter; Ben Krewinkel idr.: knjiga A Possible Life: Conversations with Gualbert; skupinska razstava Celo mesto / Die Ganze Stadt; projekt Mlada sodobna

fotografija 2013, Borut Peterlin, serija fotografija Velika recesija 12–13; Stane Jagodič, razstava

Odvod fotografije (Zgodnja dela: 1970–1980); Arya Hyytiäinen, razstava Razdalja zdaj; Vabilo na informativne dneve Oddelka za fotografijo / VIST;

Jasna Jernejšek, Iza Pevec, Meta Krese, Miha Colner, Gil Pasternak

Hilla Becher, Grégoire Eloy, Iza Pevec, Jasna Jernejšek, Meta Krese, Miha Colner, Tadej Žnidarčič, Diana Lui, Gil Pasternak