Filter

 

Fotografija 0/55–56 (2013)

Poudarjeno

Fotografije spominskih upodobitev palestinskih mučenikov v Nablusu palestinske fotografinje Ahlem Shibli nas neposredno soočijo s vprašanjem vpisa družbenega v fotografijo in vprašanjem fotografije kot aktivnega dela družbenega dogajanja. V prispevku Gila Pasternaka se vprašanje družbene funkcije fotografije še zaostri – kakšen je pravi pomen komemorativnih portretov objavljenih v izraelskih časopisih? Je objava na videz nedolžnega portreta nasilno ubite mladenke v tiskanih medijih res tako nedolžna? Dilema o razkritju obraza portretiranca je tudi dilema, s katero se sooča slovenski fotograf Tadej Žnidarčič v dolgoročnem dokumentarnem projektu Tukaj smo, geji smo in Ugandčani smo, ki ga je začel leta 2010, tako da je portretiral predstavnike ugandske skupnosti LGBT obrnjene proti zidu, po treh letih pa so se bili nekateri pripravljeni obrniti. Njegov pristop je sicer na prvi pogled daleč od formalno dovršenih dokumentarnih kompozicij vodnih in dvižnih stolpov, plavžev in pročelij stavb Porurja fotografskega tandema Becher, o katerih izvemo več v intervjuju Jasne Jernejšek s Hillo Becher, toda druži jo frontalno soočanje s »subjekti« fotografij. Na dokumentarne projekte Grégoira Eloyja pa bistveno vpliva tako razmislek o razmerju med verodostojnostjo in estetiko kakor tudi razmislek o tem, kakšen bo dejanski končni izdelek projekta – bo to razstava, knjiga ali morda zgolj objavljena novinarska fotografija. Recenziji razstav slovenske reportažne fotografije Ilije T. Tomanića in Zore Žbontar nas popeljeta skozi sodobno politično dogajanje ujeto v objektive slovenskih fotoreporterjev, na nemirne in s simboli napolnjene ulice slovenskih mest nedavnega »protestnega« obdobja. V prispevku Ilije T. Tomanića se kot pomembno izkristalizira vprašanje, s katerimi vizualnimi simboli (fotografije vodnega topa, transparentov z napisi »gotof je«, zombijev ipd.) si bomo v prihodnosti predstavljali – vizualizirali te dogodke. V tem smislu pa so te podobe hkrati dokumentarne in instrumentalne – beležijo, shranijo, toda tudi pričujejo in delujejo. Na neki način bi lahko rekli, da imajo, v skladu s tistim, kar so zajele, zombijevski značaj – so mrtve in negibne, toda ob primernem času, kraju in okoliščinah se prebudijo in napadejo in razgibajo našo uspavano družbeno zavest. In za nameček te fotografije prebujajo tudi zavest o slovenski novinarski fotografiji.

Iz prispevka: Uvodnik (Jan Babnik)


« Nazaj na predstavitev revije

Kazalo

Uvodnik
  • Jan Babnik:

    Uvodnik

    PDF

Intervju
  • Jasna Jernejšek:

    Portret izginjajoče dobe: intervju s Hillo Becher

    PDF več

    Izvleček:

    V 90. letih prejšnjega stoletja so z uveljavitvijo in popularizacijo t. i. brezizrazne

    estetike na področju sodobne fotografije začeli na novo »odkrivati« tudi njene

    pionirje. Ta primat je pozno (dobrih 30 let pozneje), vendar nesporno pripadel Berndu

    in Hilli Becher, ki sta življenje posvetila fotografiranju industrijske arhitekture. Vodni

    stolpi, plavži, cisterne za plin, bunkerji za premog, silosi, apnenice in gramoznice je

    le nekaj motivov, ki sta jih zakonca Becher dokumentirala na svojih fotografijah in iz

    pozabe iztrgala obdobje težke industrije. Njun način fotografiranja »subjektov«, kot

    sta vedno imenovala objekte svojih fotografij (do njih pa pristopala skorajda kot do

    človeških subjektov, ki imajo vsak svoje lastnosti in posebnosti), je bil vedno enak

    – neposreden, od spredaj, fotografirala sta v rahlo oblačnem vremenu, izključno v

    črno-beli tehniki. Fotografije sta predstavljala v serijah tipologij, v obliki mrežnih

    razporeditev. Sistematičnost in doslednost fotografske metode je postala njun

    prepoznavni avtorski izraz, ki je radikalno odstopal od prevladujočega, pretirano

    sentimentalnega in subjektivnega načina fotografske reprezentacije in je veljal za

    hladno objektivnega. O oblikovanju njunega specifičnega fotografskega izraza in

    skorajda 50 let trajajočem skupnem ustvarjanju in življenju sva se s Hillo Becher

    pogovarjali ob odprtju razstave Bernd in Hilla Becher, ki jo je od 19. novembra

    2012 do 25. januarja 2013 gostila ljubljanska Galerija TR3. Predstavljen je bil le

    majhen del drugače velikanskega opusa tega legendarnega fotografskega para.

    Hilla Becher tudi po moževi smrti nadaljuje njuna življenjski projekt in poslanstvo

    Ključne besede:

    brezizrazna estetika, intervju, Hilla Becher


  • Iza Pevec:

    »Odpiranje« dokumentarne podobe: intervju s fotografom Grégoirom Eloyjem

    PDF več

    Izvleček:

    Francoski fotograf Grégoire Eloy v svojem opusu svet dokumentira estetsko, pa

    naj gre za implicitno angažirane serije na območjih nekdanje Sovjetske zveze in

    Vzhodne Evrope ali za popolnoma drugačne projekte, kot je denimo Eter (Ether), s

    katerim je na pobudo inštituta F93 zašel na področje astrofizike. Fotografije, ki jih

    je posnel na Inštitutu za astrofiziko v Parizu, so nato izšle še v knjigi Temna snov

    (A Black Matter, 2012). V knjižni obliki je svoje fotografije predstavil že prej – leta

    2008 je s podporo organizacije Amnesty International izdal knjigo Pozabljeni

    zaradi naftovoda (Les Oubliés du Pipeline), ki priča o razseljencih na območju

    južnega Kavkaza. Z avtorjem, ki bo eden od mentorjev letošnjega festivala Fotopub,

    sva tako med drugim spregovorila o knjigi kot svojevrstnem umetniškem mediju

    in njegovem prehajanju med dokumentarnimi in umetniškimi odtenki fotografije.

    Ključne besede:

    Grégoire Eloy, intervju, Vzhodna Evropa, dokumentarna fotografija



Drobnogled
  • Meta Krese:

    Tukaj smo, geji smo – dolgoročni dokumentarni projekt Tadeja Žnidarčiča

    PDF več

    Izvleček:

    Biti del gejevske skupnosti v Ugandi – če smo pošteni, tudi marsikje drugje – ni preprosto. Pokojni gejevski aktivistični učitelj David Kato je v nekem intervjuju dejal, da

    sta v Ugandi dva načina, kako lahko preživiš kot gej: ali se skrivaš in iščeš temo ali

    pa ponosno stopiš na plan (2011). Če kaj, potem je fotograf Tadej Žnidarčič prav to

    nasprotje učinkovito izrabil pri svojem projektu Tukaj smo, geji smo in Ugandčani

    smo (We are here, we are gay and we are Ugandans), ki ga je začel leta 2010 in, kot

    kaže, ga še ne bo tako kmalu končal. Tadej Žnidarčič se je leta 2010 lotil fotografiranja posameznikov ugandske LGBT skupnost z največjim spoštovanjem in tudi

    previdnostjo. Tako je bilo leta 2010 zaradi varnosti protagonistov in protagonistk

    tudi edino mogoče. Portretiranci in portretiranke so gledali v zid, fotografiral jih je

    v hrbet. Po treh letih portretiranci dobivajo obraze. Ne vsi. Nekatere je še vedno

    preveč strah. Te avtor spet fotografira obrnjene proti zidu. Tadej išče podobno kompozicijo kot leta 2010, uporablja isto zaslonko in goriščno razdaljo, kot da bi želel

    gledalce pretentati in jim dati občutek, da se je oseba samo obrnila. Tadej želi, da

    bi se projekt Tukaj smo, geji smo in Ugandčani smo bral kot dokument, sicer spisan

    v točno določenem času in okolju, ki pa izrecno pokaže spremembe, a je vseeno

    zgodovinski in se ga drži zavezujoča sporočilnost za vse večne čase.

    Ključne besede:

    Uganda, LGBT, David Kato, Tadej Žbidarčič, dolgoročni dokumentarni projekti



Recenzija razstave
  • Miha Colner:

    Fotografa pri delu

    PDF
  • Irena Jurca:

    V iskanju ženske identitete

    PDF
  • Zora Žbontar:

    Iskalci sodobnega časa

    PDF več
    Ključne besede:

    Slovenia Press Photo, fotografske razstave, dokumentarna fotografija, novinarska fotografija


    Zaloga po knjižnicah (COBISS.SI-ID: 8708960)
  • Ilija T. Tomanić:

    Fotoreporterji med aktivnimi državljani na trgih in ulicah mest v Sloveniji od 2. novembra 2012 do 8. februarja 2013

    PDF več
    Ključne besede:

    protesti, fotografija, fotoreporterji, razstave

     


    Zaloga po knjižnicah (COBISS.SI-ID: 32248669)

Esej
  • Lenart Kučić:

    Fotografija skozi tehnološka očala

    PDF

Pregled
  • Miha Colner:

    Neo-avantgardne prakse v sodobni fotografiji 70. let: fotografija kot sredstvo

    PDF več

    Izvleček:

    Vzporednice med držo in estetiko protagonistov zgodovinskih avantgard in avtorjev, obravnavanih v prispevku (Stane Jagodič, Željko Jerman in Mirko Lovrić), se

    kažejo v njihovem namenu, da bi se skozi nekonvencionalno rabo medija fotografije

    zoperstavljali kulturnim kanonom in občasno preizpraševali umetnostni ustroj.

    Čeprav se izraznost obravnavanih avtorjev razteza od popolnega formalizma do

    angažirane refleksije sodobne družbe, se med njimi spleta rdeča nit radikalnega

    spreminjanja percepcije umetniške fotografije. Ta se je v desetletjih po njihovem

    najbolj intenzivnem obdobju ustvarjanja razvila in postala avtonomna izrazna forma,

    ki je ustvarila lastno prizorišče, publiko in kontekst, obenem pa je zaradi svoje medmedijskosti ostala globoko ukoreninjena v sferi sodobne umetnosti.

    Ključne besede:

    zgodovinske avantgarde, neo-avantgarda, 70. leta



  • Gil Pasternak:

    Poročanje o grozotah: Družinske fotografije v izraelskih reportažah o terorizmu

    PDF več
    Prevod:

    Maja Lovrenov


    Izvleček:

    Članek se osredotoča na novinarska poročila o terorističnih napadih v Izraelu in poskuša

    preučiti delovanje družinskih fotografij, ki so bile uporabljene kot zamenjave za eksplicitne prikaze smrtnih žrtev. Zdi se, da take fotografije depolitizirajo reprezentacijo

    predstavitev smrti in hkrati politizirajo izraelsko vsakdanje življenje. Take fotografije sicer

    res običajno kažejo na izgubo, pa vendar v časopise niso umeščene kot objekti žalovanja

    niti niso predstavljene kot komemorativne podobe, temveč so uporabljene kot znamenja nestabilnega in negotovega družbenega obstoja. Ko so družinski portreti enkrat

    iztrgani iz družinske sfere in postavljeni v novinarsko poročilo, dobijo drugačen status:

    poustvarjeni so kot fragmentarne reprezentacije družbenega telesa zamišljene izraelske

    skupnosti. Kot taki napihnejo fantazmatsko grozo potencialnega družbenega izumrtja.

    Ključne besede:

    vojna fotografija, dokumentarna fotografija, novinarstvo, Izrael, družinska fotografija



Recenzija knjige
  • Jan Babnik:

    Ahlam Shibli: Phantom Home

    PDF
  • Kaja Poteko:

    Ulrich Seidl: Paradies / Paradise: Liebe Glaube Hoffnung / Love / Faith / Hope

    PDF
  • Kaja Poteko:

    David Galjaard: Concresco

    PDF
  • Matjaž Brulc:

    Kim Thue: Dead Traffic

    PDF
  • Katja Bidovec:

    Anja Niedringhaus: At War

    PDF
  • Irena Jurca:

    Andreas H. Bitesnich: Deeper Shades #2 Tokyo

    PDF

Na kratko
  • PDF več

    Izvleček:

    Peter Puklus: knjiga One and a half meter; Ben Krewinkel idr.: knjiga A Possible Life: Conversations with Gualbert; skupinska razstava Celo mesto / Die Ganze Stadt; projekt Mlada sodobna

    fotografija 2013, Borut Peterlin, serija fotografija Velika recesija 12–13; Stane Jagodič, razstava

    Odvod fotografije (Zgodnja dela: 1970–1980); Arya Hyytiäinen, razstava Razdalja zdaj; Vabilo na informativne dneve Oddelka za fotografijo / VIST;


Povzetki
  • PDF več
    Ključne besede:

    Jasna Jernejšek, Iza Pevec, Meta Krese, Miha Colner, Gil Pasternak



Življenjepisi
  • PDF več
    Ključne besede:

    Hilla Becher, Grégoire Eloy, Iza Pevec, Jasna Jernejšek, Meta Krese, Miha Colner, Tadej Žnidarčič, Diana Lui, Gil Pasternak


Fotografija 0/55–56 (2013) Prelistaj Izšlo z denarno pomočjo JAK RS.