Filter
Fotografija 0/55–56 (2013)
Poudarjeno
Fotografije spominskih upodobitev palestinskih mučenikov v Nablusu palestinske fotografinje Ahlem Shibli nas neposredno soočijo s vprašanjem vpisa družbenega v fotografijo in vprašanjem fotografije kot aktivnega dela družbenega dogajanja. V prispevku Gila Pasternaka se vprašanje družbene funkcije fotografije še zaostri – kakšen je pravi pomen komemorativnih portretov objavljenih v izraelskih časopisih? Je objava na videz nedolžnega portreta nasilno ubite mladenke v tiskanih medijih res tako nedolžna? Dilema o razkritju obraza portretiranca je tudi dilema, s katero se sooča slovenski fotograf Tadej Žnidarčič v dolgoročnem dokumentarnem projektu Tukaj smo, geji smo in Ugandčani smo, ki ga je začel leta 2010, tako da je portretiral predstavnike ugandske skupnosti LGBT obrnjene proti zidu, po treh letih pa so se bili nekateri pripravljeni obrniti. Njegov pristop je sicer na prvi pogled daleč od formalno dovršenih dokumentarnih kompozicij vodnih in dvižnih stolpov, plavžev in pročelij stavb Porurja fotografskega tandema Becher, o katerih izvemo več v intervjuju Jasne Jernejšek s Hillo Becher, toda druži jo frontalno soočanje s »subjekti« fotografij. Na dokumentarne projekte Grégoira Eloyja pa bistveno vpliva tako razmislek o razmerju med verodostojnostjo in estetiko kakor tudi razmislek o tem, kakšen bo dejanski končni izdelek projekta – bo to razstava, knjiga ali morda zgolj objavljena novinarska fotografija. Recenziji razstav slovenske reportažne fotografije Ilije T. Tomanića in Zore Žbontar nas popeljeta skozi sodobno politično dogajanje ujeto v objektive slovenskih fotoreporterjev, na nemirne in s simboli napolnjene ulice slovenskih mest nedavnega »protestnega« obdobja. V prispevku Ilije T. Tomanića se kot pomembno izkristalizira vprašanje, s katerimi vizualnimi simboli (fotografije vodnega topa, transparentov z napisi »gotof je«, zombijev ipd.) si bomo v prihodnosti predstavljali – vizualizirali te dogodke. V tem smislu pa so te podobe hkrati dokumentarne in instrumentalne – beležijo, shranijo, toda tudi pričujejo in delujejo. Na neki način bi lahko rekli, da imajo, v skladu s tistim, kar so zajele, zombijevski značaj – so mrtve in negibne, toda ob primernem času, kraju in okoliščinah se prebudijo in napadejo in razgibajo našo uspavano družbeno zavest. In za nameček te fotografije prebujajo tudi zavest o slovenski novinarski fotografiji.Iz prispevka: Uvodnik (Jan Babnik)
« Nazaj na predstavitev revije
Kazalo
-
Jan Babnik:
Uvodnik
PDF
Intervju
-
Jasna Jernejšek:
Portret izginjajoče dobe: intervju s Hillo Becher
PDF večIzvleček:
V 90. letih prejšnjega stoletja so z uveljavitvijo in popularizacijo t. i. brezizrazne
estetike na področju sodobne fotografije začeli na novo »odkrivati« tudi njene
pionirje. Ta primat je pozno (dobrih 30 let pozneje), vendar nesporno pripadel Berndu
in Hilli Becher, ki sta življenje posvetila fotografiranju industrijske arhitekture. Vodni
stolpi, plavži, cisterne za plin, bunkerji za premog, silosi, apnenice in gramoznice je
le nekaj motivov, ki sta jih zakonca Becher dokumentirala na svojih fotografijah in iz
pozabe iztrgala obdobje težke industrije. Njun način fotografiranja »subjektov«, kot
sta vedno imenovala objekte svojih fotografij (do njih pa pristopala skorajda kot do
človeških subjektov, ki imajo vsak svoje lastnosti in posebnosti), je bil vedno enak
– neposreden, od spredaj, fotografirala sta v rahlo oblačnem vremenu, izključno v
črno-beli tehniki. Fotografije sta predstavljala v serijah tipologij, v obliki mrežnih
razporeditev. Sistematičnost in doslednost fotografske metode je postala njun
prepoznavni avtorski izraz, ki je radikalno odstopal od prevladujočega, pretirano
sentimentalnega in subjektivnega načina fotografske reprezentacije in je veljal za
hladno objektivnega. O oblikovanju njunega specifičnega fotografskega izraza in
skorajda 50 let trajajočem skupnem ustvarjanju in življenju sva se s Hillo Becher
pogovarjali ob odprtju razstave Bernd in Hilla Becher, ki jo je od 19. novembra
2012 do 25. januarja 2013 gostila ljubljanska Galerija TR3. Predstavljen je bil le
majhen del drugače velikanskega opusa tega legendarnega fotografskega para.
Hilla Becher tudi po moževi smrti nadaljuje njuna življenjski projekt in poslanstvo
Ključne besede:brezizrazna estetika, intervju, Hilla Becher
-
Iza Pevec:
»Odpiranje« dokumentarne podobe: intervju s fotografom Grégoirom Eloyjem
PDF večIzvleček:
Francoski fotograf Grégoire Eloy v svojem opusu svet dokumentira estetsko, pa
naj gre za implicitno angažirane serije na območjih nekdanje Sovjetske zveze in
Vzhodne Evrope ali za popolnoma drugačne projekte, kot je denimo Eter (Ether), s
katerim je na pobudo inštituta F93 zašel na področje astrofizike. Fotografije, ki jih
je posnel na Inštitutu za astrofiziko v Parizu, so nato izšle še v knjigi Temna snov
(A Black Matter, 2012). V knjižni obliki je svoje fotografije predstavil že prej – leta
2008 je s podporo organizacije Amnesty International izdal knjigo Pozabljeni
zaradi naftovoda (Les Oubliés du Pipeline), ki priča o razseljencih na območju
južnega Kavkaza. Z avtorjem, ki bo eden od mentorjev letošnjega festivala Fotopub,
sva tako med drugim spregovorila o knjigi kot svojevrstnem umetniškem mediju
in njegovem prehajanju med dokumentarnimi in umetniškimi odtenki fotografije.
Ključne besede:Grégoire Eloy, intervju, Vzhodna Evropa, dokumentarna fotografija
Drobnogled
-
Meta Krese:
Tukaj smo, geji smo – dolgoročni dokumentarni projekt Tadeja Žnidarčiča
PDF večIzvleček:
Biti del gejevske skupnosti v Ugandi – če smo pošteni, tudi marsikje drugje – ni preprosto. Pokojni gejevski aktivistični učitelj David Kato je v nekem intervjuju dejal, da
sta v Ugandi dva načina, kako lahko preživiš kot gej: ali se skrivaš in iščeš temo ali
pa ponosno stopiš na plan (2011). Če kaj, potem je fotograf Tadej Žnidarčič prav to
nasprotje učinkovito izrabil pri svojem projektu Tukaj smo, geji smo in Ugandčani
smo (We are here, we are gay and we are Ugandans), ki ga je začel leta 2010 in, kot
kaže, ga še ne bo tako kmalu končal. Tadej Žnidarčič se je leta 2010 lotil fotografiranja posameznikov ugandske LGBT skupnost z največjim spoštovanjem in tudi
previdnostjo. Tako je bilo leta 2010 zaradi varnosti protagonistov in protagonistk
tudi edino mogoče. Portretiranci in portretiranke so gledali v zid, fotografiral jih je
v hrbet. Po treh letih portretiranci dobivajo obraze. Ne vsi. Nekatere je še vedno
preveč strah. Te avtor spet fotografira obrnjene proti zidu. Tadej išče podobno kompozicijo kot leta 2010, uporablja isto zaslonko in goriščno razdaljo, kot da bi želel
gledalce pretentati in jim dati občutek, da se je oseba samo obrnila. Tadej želi, da
bi se projekt Tukaj smo, geji smo in Ugandčani smo bral kot dokument, sicer spisan
v točno določenem času in okolju, ki pa izrecno pokaže spremembe, a je vseeno
zgodovinski in se ga drži zavezujoča sporočilnost za vse večne čase.
Ključne besede:Uganda, LGBT, David Kato, Tadej Žbidarčič, dolgoročni dokumentarni projekti
Recenzija razstave
-
Miha Colner:
Fotografa pri delu
PDF -
Irena Jurca:
V iskanju ženske identitete
PDF -
Zora Žbontar:
Iskalci sodobnega časa
PDF večKljučne besede:Slovenia Press Photo, fotografske razstave, dokumentarna fotografija, novinarska fotografija
Zaloga po knjižnicah (COBISS.SI-ID: 8708960) -
Ilija T. Tomanić:
Fotoreporterji med aktivnimi državljani na trgih in ulicah mest v Sloveniji od 2. novembra 2012 do 8. februarja 2013
PDF večKljučne besede:protesti, fotografija, fotoreporterji, razstave
Zaloga po knjižnicah (COBISS.SI-ID: 32248669)
Esej
-
Lenart Kučić:
Fotografija skozi tehnološka očala
PDF
Pregled
-
Miha Colner:
Neo-avantgardne prakse v sodobni fotografiji 70. let: fotografija kot sredstvo
PDF večIzvleček:
Vzporednice med držo in estetiko protagonistov zgodovinskih avantgard in avtorjev, obravnavanih v prispevku (Stane Jagodič, Željko Jerman in Mirko Lovrić), se
kažejo v njihovem namenu, da bi se skozi nekonvencionalno rabo medija fotografije
zoperstavljali kulturnim kanonom in občasno preizpraševali umetnostni ustroj.
Čeprav se izraznost obravnavanih avtorjev razteza od popolnega formalizma do
angažirane refleksije sodobne družbe, se med njimi spleta rdeča nit radikalnega
spreminjanja percepcije umetniške fotografije. Ta se je v desetletjih po njihovem
najbolj intenzivnem obdobju ustvarjanja razvila in postala avtonomna izrazna forma,
ki je ustvarila lastno prizorišče, publiko in kontekst, obenem pa je zaradi svoje medmedijskosti ostala globoko ukoreninjena v sferi sodobne umetnosti.
Ključne besede:zgodovinske avantgarde, neo-avantgarda, 70. leta
-
Gil Pasternak:
Poročanje o grozotah: Družinske fotografije v izraelskih reportažah o terorizmu
PDF večPrevod:Maja Lovrenov
Izvleček:
Članek se osredotoča na novinarska poročila o terorističnih napadih v Izraelu in poskuša
preučiti delovanje družinskih fotografij, ki so bile uporabljene kot zamenjave za eksplicitne prikaze smrtnih žrtev. Zdi se, da take fotografije depolitizirajo reprezentacijo
predstavitev smrti in hkrati politizirajo izraelsko vsakdanje življenje. Take fotografije sicer
res običajno kažejo na izgubo, pa vendar v časopise niso umeščene kot objekti žalovanja
niti niso predstavljene kot komemorativne podobe, temveč so uporabljene kot znamenja nestabilnega in negotovega družbenega obstoja. Ko so družinski portreti enkrat
iztrgani iz družinske sfere in postavljeni v novinarsko poročilo, dobijo drugačen status:
poustvarjeni so kot fragmentarne reprezentacije družbenega telesa zamišljene izraelske
skupnosti. Kot taki napihnejo fantazmatsko grozo potencialnega družbenega izumrtja.
Ključne besede:vojna fotografija, dokumentarna fotografija, novinarstvo, Izrael, družinska fotografija
Recenzija knjige
-
Jan Babnik:
Ahlam Shibli: Phantom Home
PDF -
Kaja Poteko:
Ulrich Seidl: Paradies / Paradise: Liebe Glaube Hoffnung / Love / Faith / Hope
PDF -
Kaja Poteko:
David Galjaard: Concresco
PDF -
Matjaž Brulc:
Kim Thue: Dead Traffic
PDF -
Katja Bidovec:
Anja Niedringhaus: At War
PDF -
Irena Jurca:
Andreas H. Bitesnich: Deeper Shades #2 Tokyo
PDF
Na kratko
-
PDF
več
Izvleček:
Peter Puklus: knjiga One and a half meter; Ben Krewinkel idr.: knjiga A Possible Life: Conversations with Gualbert; skupinska razstava Celo mesto / Die Ganze Stadt; projekt Mlada sodobna
fotografija 2013, Borut Peterlin, serija fotografija Velika recesija 12–13; Stane Jagodič, razstava
Odvod fotografije (Zgodnja dela: 1970–1980); Arya Hyytiäinen, razstava Razdalja zdaj; Vabilo na informativne dneve Oddelka za fotografijo / VIST;
Povzetki
Življenjepisi
