Filter

 

Fotografija 0/53–54 (2012)

Poudarjeno

Na prvi pogled tvorijo prispevki te številke refleksijo o umetnosti, o razmerju med fotografijo in umetnostjo, fotografom kot umetnikom in fotografijo kot umetnostjo. A enako konsistentno nam prispevki izrisujejo drugo zgodbo, ki odnosu realno-imaginarno dodaja vzporedno dimenzijo materialno-monetarno. Pohod digitalne fotografije že od samega začetka spremlja ontološki strah pred izgubo resničnega (izgubo indeksikalnosti), vendar kot nas opozarja Peter Osborne, gre tu za več kot le fotografiji lastno refleksijo, gre namreč za nelagodje družbe, ki temelji na menjalnih odnosih, katerih vrednost ni več določena v realnem sektorju temveč v »neresničnem« finančnem sektorju. Sprememba valute fotografije iz srebrne v digitalno podlago načenja odnos med fotografskim aparatusom in njegovim operaterjem-umetnikom zgolj površinsko. Veliko pomembnejši za ta odnos je – kot nam dajejo slutiti odgovori Damjana Kocjančiča (fotografija kot intuitivno vizualiziranje v svetu, ki si zaradi genocidnosti globalnega kapitalizma ne zasluži preživetja), socialno-politični »žalostni humor« Marcosa Lópeza ali pogovor Tanje Lazetić in Dejana Habichta o fotoknjigi kot »prostoru izjavljanja«, raziskovanja medija zunaj dominantnih institucij in prevladujočih estetsko-tehničnih standardov – širši okvir družbenih odnosov. Slednjega se prek vprašanja identitete lotevajo tudi Dermis P. León s poskusom mapiranja »razseljene« latinskoameriške fotografije in v knjižnih recenzijah predstavljena opusa Laurel Nakadate in Catrine Val (stališče ženske).

Iz prispevka: Dekla umetnosti? (Ilija T. Tomanić)


« Nazaj na predstavitev revije

Kazalo

Uvodnik
  • Ilija T. Tomanić:

    Dekla umetnosti?

    PDF več
    Ključne besede:

    umetnost, fotografija, teorija


    Zaloga po knjižnicah (COBISS.SI-ID: 31834461)

Intervju
  • Miha Colner:

    Iskanje brezčasnosti s fotografijo: intervju z Damjanom Kocjančičem (DK)

    PDF več

    Izvleček:

    DK je eden najpomembnejših domačih predstavnikov sodobne fotografije, ki je v

    preteklih dveh dekadah kontinuirano ustvaril specifičen in prepoznaven avtorski

    izraz. Izhajajoč iz (sub)kulturniškega podzemlja je v polje avtorske fotografije vnesel

    specifično izraznost, ki temelji na vizualnih metaforah z nespregledljivo družbeno

    kritično noto. V letih po 1990 je opozoril nase s posameznimi (samostojnimi) deli

    in ciklusi, ki so bodisi potekali daljše časovno obdobje (serije The War, Animal,

    Silence) bodisi nastajali v maniri hipne avtorske reportaže (serija Trn). Po veliki

    pregledni razstavi in monografiji Prehajanja k modernim skrbem (2008) se je konec

    leta 2011 zgodila krstna predstavitev nove produkcije, ki nakazuje nadaljevanje

    njegovega ustvarjalnega razvoja. V Centru za sodobno fotografijo Photon je bila na

    ogled postavljena razstava Pričevanja, ki je naznanila dokončen preskok v studijsko

    ‒ režirano fotografijo. Prav nova produkcija pa je bila iztočnica za pričujoči pogovor,

    s katerim sva poskušala omenjeni dolgoročni ciklus analizirati z vidika celotnega

    umetnikovega opusa.

    Ključne besede:

    slovenski fotograf, intervju


    Zaloga po knjižnicah (COBISS.SI-ID: 276136704)
  • Tomaž Črnej:

    Duhovita, toda žalostna oblika humorja: intervju z Marcosom Lópezom

    PDF več
    Prevod:

    Lučka Rednak


    Izvleček:

    Če bi morali izpostaviti le nekaj kamenčkov iz mozaično prepletenih zgodb

    argentinskega fotografa Marcósa Lopeza (1958), ki so shranjeni, kot pravi sam, na

    trdem disku v njegovi glavi, bi bili to zagotovo pojmi, ki so tako ali drugače povezani

    z Latinsko Ameriko: Che Guevara, Argentina, Frida Kahlo, konkvistadorji, Mehika,

    Río de la Plata, Venezuela, Evo Morales, Gabriel García Márquez, Diego Rivera,

    Glauber Rocha, Bolivija, pop latino, Álvarez Bravo, ZDA. Takoj ko pa bi Lopezov

    pojmovni slovar razširili prek meja Latinske Amerike, pa bi prišli do izrazov, kot so:

    Rembrandt, Zadnja večerja, gledališče, nogomet, Mala morska deklica (Den lille

    havfrue), tragedija, eksces, kapitalizem, nadrealizem, Evropa, svet. Marcós Lopez

    pravi, da ga privlači umetnost, ki je preprosta, popularna in moderna. Njegovo delo

    zaznamuje nekakšna razigrana sproščenost ob mozaičnem kolažiranju različnih

    simbolov, ikon, podob iz najrazličnejših virov (poleg vizualnih tudi leposlovnih,

    zgodovinskih). Najboljši primer tega pristopa je fotografija Morski deček iz Ría de

    la Plata (El Sireno del Río de la Plata, 2002), ki je re-kombinacija in re-interpretacija

    danske Male morske deklice in stereotipne podobe latinskoameriškega moškega,

    pospremljena z zgodovino kolonizacije Latinske Amerike, refleksijo na »kolonialne«

    razmere v svetu umetnosti in zgodovino Argentine (simbolnega pomena Srebrne

    reke [Río de la Plata], po kateri so v osrčje celine pluli konkvistadorji in v katero

    so med argentinskim vojaškim udarom metali politične oporečnike). Marcos za to

    fotografijo pravi , da je »duhovita, toda … žalostna oblika humorja«. In to je tudi

    najboljša oznaka za vse njegove do skrajnosti pripeljane, humorne in ironične

    fotografske konstrukcije.

    Ključne besede:

    argentinski fotograf, intervju


    Zaloga po knjižnicah (COBISS.SI-ID: 276137728)

Pogovor
  • Tanja Lažetić, Dejan Habicht:

    Fotoknjiga

    PDF več
    Ključne besede:

    fotoknjiga, razstavni prostor, fotografija v knjigi



Regija
  • Dermis P. León:

    Razseljenost, razhajanje in čas v latinskoameriški fotografiji

    PDF več
    Prevod:

    Dragana T. Trivundža


    Izvleček:

    V tem eseju sta namenoma izpuščena najbolj »priljubljena« žanra, ki sta zgodovinsko definirala latinskoameriško fotografijo – dokumentarna fotografija

    in fotožurnalizem. Namenoma, saj avtorica želi predstaviti »razseljenost« in

    »»razločevanja« z drugimi koncepti. Štiri umetnike (Ricano Cinthya Soto, Fernando

    Montiel Klinta, Alexander Apóstola in Alessandro Sanguinetti) namreč druži prav

    vprašanje scenografije. Ti avtorji prikazujejo različne vizualne lastnosti, s katerimi

    se odmikajo od fotografije, kot je sicer razumljena na latinskoameriški sceni. V

    nasprotju s prejšnjimi desetletji – in to ne velja samo za Latinsko Ameriko – je fotografija bolj jezik, ki se približuje različnim umetniškim diskurzom ali »programom«

    vsakega avtorja, in ne označuje enotnega pristopa ali enotne oblike. Prispevek

    zatrjuje, da izbrani avtorji delujejo znotraj zmožnosti fotografije, ki se transformira

    v jezik. Ustvarjanje v tem smislu pa je to, kar vse bolj določa različne zemljevide in

    področja posamičnih regij v Latinski Ameriki.

    Ključne besede:

    Latinska Amerika, umetniška fotografija


    Zaloga po knjižnicah (COBISS.SI-ID: 276139264)

Recenzija razstave
  • Miha Colner:

    Dokument družbenega tkiva: Gillian Wearing, Whitechapel Gallery, London 29. 3.–18. 6. 2012.

    PDF več
    Ključne besede:

    Gillian Wearing, razstava, London, recenzija



Recenzija knjige
  • Julija Csipö:

    Laurel Nakadate: 365 Days: A Catalogue of Tears

    PDF več
    Ključne besede:

    recenzija


  • Ksenija Berk:

    Stefan Heyne: Speak to Me

    PDF več
    Ključne besede:

    recenzija, fotografija, subjektivnost, svetloba, senca, barve, ocena, poročilo


    Zaloga po knjižnicah (COBISS.SI-ID: 36952365)
  • Ksenija Berk:

    Christopher Phillips, Noriko Fuku : Heavy Light: Recent Photography and Video from Japan

    PDF več
    Ključne besede:

    recenzija, fotografija, Japonska, ocena, poročilo


    Zaloga po knjižnicah (COBISS.SI-ID: 36952621)
  • Irena Jurca:

    Photoport

    PDF več
    Ključne besede:

    kulturno fotografsko društvo, recenzija, ocena, poročilo


  • lija T. Tomanić:

    Catrine Val: Feminist

    PDF več
    Ključne besede:

    fotomonografija, recenzija, ocena, poročilo


  • Kaja Poteko:

    Arno Schmidt: Als Fotograf/Photographer

    PDF več
    Ključne besede:

    nemški pisatelj in fotograf, recenzija, ocena, poročilo



Teorija
  • Peter Osborne:

    Neskončna menjava: Družbena ontologija fotografske podobe

    PDF več
    Prevod:

    Domen Kavčič


    Izvleček:

    Pričujoči sestavek pristopa k problemu ontologije »postdigitalne« fotografske podobe zgodovinsko, prek pojmovanja fotografije kot zgodovinske celote fotografskih

    form. Zagovarja, prvič, da je fotografijo najbolje razumeti ne kot posebno umetnost

    ali medij, ampak kot formo podobe, ki jo ustvarja; drugič, da je fotografska podoba

    glavna družbena forma digitalne podobe (trenutno zgodovinsko prevladujoče oblike

    podobe nasploh); in tretjič, da ni nikakršnega temeljnega ontološkega razločka

    glede indeksikalnosti med fotografsko ustvarjenimi digitalnimi podobami in tistimi,

    ki jih ustvarja fotografija, ki temelji na kemiji. »Strah glede resničnosti«, ki ga vzbuja

    digitalizirana podoba, izvira od drugod, iz ontoloških posebnosti družbene vrednostne forme v družbah, ki temeljijo na menjalnih odnosih. Ločevanje med »dogodkom zajema« in »dogodkom vizualizacije« nas vodi do trditve, da je razločevalna

    značilnost digitalne podobe ravno v njenem potencialu neskončnega pomnoževanja

    vizualizacij. Neskončne možnosti družbenih menjav, ki jih ustvarja abstrakcija vrednosti od rabe, v digitalni podobi najdejo sebi enako vidno obliko.

    Ključne besede:

    fotografija, umetnost, filozofija umetnosti, družbena ontologija, fotografsko, digitalna podoba, postdigitalizacija, fotografska forma, družbena forma, vrednostna forma, družbena menjava


    Zaloga po knjižnicah (COBISS.SI-ID: 276140032)
  • Monika Vrečar:

    Sodobni muzej in dokument: prisotnost in pomen fotografskega dokumenta v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova

    PDF več

    Izvleček:

    Prispevek se ukvarja z vprašanjem dokumentacije umetnine ter njenim uvrščanjem

    v kontekst sodobnih umetniških muzejev. Če je bil tradicionalni moderni muzej

    usmerjen v ustvarjanje univerzalnega zgodovinskega kanona, je struktura sodobnega muzeja bolj naklonjena pluralnosti pripovedi in heterogenosti zgodovin, to pa

    so zagotovo tudi spremembe, ki zanimajo sodobno umetniško produkcijo. V kontekstu sodobne umetnosti tako srečamo več vrst dokumentiranja: od reprezentacije efemernih umetniških del do proizvajanja same umetnosti z dokumentiranjem. Pri

    tem pa se zastavlja vprašanje, kako se muzejska logika odziva na te spremembe

    v namembnosti dokumenta in dokumentiranja v umetnosti. Pri tem je vključena

    obravnava nekaterih primerov iz novoustanovljenega slovenskega Muzeja sodobne

    umetnosti Metelkova (MSUM); v njegovih zbirkah lahko opažamo veliko prisotnost

    fotografskega medija, večinoma pa gre za reprezentacijo umetniških form, ki jih ni

    mogoče zajeti drugače kot z dokumentiranjem.

    Ključne besede:

    Muzej sodobne umetnosti Metelkova, muzej, fotografija, umetnost, dokumentacija


    Zaloga po knjižnicah (COBISS.SI-ID: 14061366)

Kratka zgodba
  • E. W. Hornung:

    Pokvarjeni negativ

    PDF več
    Prevod:

    Eva Erjavec


    Izvleček:

    Pokvarjeni negativ je zgodba o Dicku, perfekcionističnemu fotografskemu umetniku, ki mu kljub vsej previdnosti, natančnosti in profesionalnosti vsaj enkrat

    spodleti. Dick na neki posesti prakticira tisto, kar sicer sovraži: ustvarja serijo

    skupinskih fotografij. Da bi se temu izognil, v trenutku sprejme naključno ponudbo,

    da bi fotografiral kravo in tele. Po opravljenem delu se vrne na posestvo in pripravi na razvijanje negativa, vendar ga zmoti priložnost za posnetek, o katerem

    sanja ‒ speči model, predmet njegovega poželenja. Ves razburjen fotografijo sicer

    posname, a spregleda, da speči model v resnici ne spi. Dekle se je namreč odločilo

    maščevati in preizkusiti Dickovo ljubezen (uničiti fotografijo, ki jo je ravno posnel).

    Skupaj začneta razvijati negativ, ki razkrije, da je Dick pred fotografiranjem pozabil

    zamenjati ploščo in na isto ploščo posnel dve fotografiji. Rezultat? Lepotica in zver

    obenem.

    Zaloga po knjižnicah (COBISS.SI-ID: 276143104)
  • H. G. Wells:

    Umetnost priprave na portretiranje

    PDF več
    Prevod:

    Eva Erjavec


    Izvleček:

    Z zgodbo s povednim naslovom Umetnost priprave na portretiranje, ki je zgrajena

    kot pogovor med stricem in nečakom, Wells zapiše tudi enega najkrajših možnih

    povzetkov umetnosti priprave na portretiranje. Gre za dialog med sorodnikoma,

    strica in nečaka, ki poteka ob pregledu albuma fotografij, kar prvega napelje h

    kritiziranju najpogostejših in najpriljubljenejših načinov ustvarjanja portretnih

    podob. Nečaku pripoveduje, da so posamezniki na njih preveč umetni, narejeni,

    odmaknjeni od vsakdanjega življenja, skratka, preveč popolni, brezhibni. »Sovražim

    človeka, ki ni malo razmršen in namaščen,« v zgodbi ocenjuje stric in se v svojem

    razmisleku posveti tudi sodbi o raznih fotografskih trikih in retuširanju, krajši

    monolog, poln metafor, pa dopolni še s primerjavo portretiranja nekoč in danes.

    Četudi stric pozdravlja nekatere spremembe, njegova ključna ideja ostaja, da je

    portretiranje neke vrste ponarejanje zgodovine in ustvarjanje laži za potomce, ki bi

    iz fotografij, če bi se portretiranci tega zavedali in bi se poučili o pravilnem načinu

    obnašanja pred kiklopskim očesom fotoaparata, lahko izvedeli bistveno več od

    tistega, kar prikazujejo portreti, prilagojeni zahtevam trga.

    Zaloga po knjižnicah (COBISS.SI-ID: 276143872)

Na kratko
  • PDF več

    Izvleček:

    Photography's Other Histories (uredila Christopher Pinney in Nicolas Peterson); Philosophy of Photography; Napoved razstave v galeriji Photon – Centru za sodobno fotografijo: Stane Jagodič,

    Odvod fotografije (zgodnja dela: 1970–1985); Napoved razstave v Galeriji Fotografija: Jane Štravs:

    Dahab; Štiri leta Oddelka za fotografijo / VIST


Povzetki/Abstracts
  • PDF več
    Ključne besede:

    Miha Colner, Tomaž Črnej, Dermis P. León, Peter Osborne, Monika Vrečar, E. W. Hornung, H. G. Wells,



Življenjepisi/Biographies
  • PDF več
    Ključne besede:

    Damjan Kocjančič, Marcos López, Dejan Habicht, Tanja Lažetić, Dermis P. León, Gillian Wearing, Peter Osborne, E. W. Hornung, Monika Vrečar, H. G. Wells


Fotografija 0/53–54 (2012) Prelistaj Izšlo z denarno pomočjo JAK RS.