Filter

 

Dialogi 49/5–6 (2013) Kultura in dinamit

Poudarjeno

Evropska prestolnica kulture v Mariboru je te mesece dočakala težko pričakovani trenutek resnice. Tisti, ki so nam ga tudi obljubljali. Ne le zato, ker se je v letu 2012 v mestu ob Dravi, kamor so bila usmerjena ogromna pričakovanja, zvrstilo okoli 5000 dogodkov, pospremljenih s fanfarami o izjemni priložnosti, ki je prišla v majhno Slovenijo. In je dolgo več ne bo, kot so nam dejali. Ne, trenutek končne resnice se ne navezuje na ponujeno možnost in realnost naših sposobnosti, temveč na dve neizogibni okoliščini, ki smo ju smeli pričakovati ves čas: na kulturno zapuščino projekta ob izteku in njegove trajnostne učinke, nato pa še na končne finančne in preostale bilance projekta, ki bi morale pokazati na njegovo verodostojnost. O trajnostnih učinkih je bilo povedano že skoraj vse: Maribor kot prestolnica kulture jih praktično ne bo imela. To smo ves čas strahoma slutili vsi in celo odgovorne osebe si niso upale obljubljati ničesar glede tega. Zdi se, da je bil v tem segmentu projekt vnaprej programirana polomija: izgrajen ni bil noben infrastrukturni objekt in niti uradni dokumenti nadaljevanja programov po koncu 2012 ga praktično niso predvideli. V nasprotju s hvalisavo retoriko napovedi in panegirično razpoloženimi mediji, ki smo se jih v dveh letih naposlušali ad nauseam, je realnost bistveno bolj kruta. Od obljubljene renesanse duha in »eksplozije« kulture je ostalo bore malo: namesto nje se nam dogaja trajna implozija projekta in njegovih učinkov. Kulturno življenje je dan kasneje v mestu videti še bolj siromašno in poraženo, načela ga je tudi gospodarska kriza in številni ustvarjalci so zaradi nje še bolj na robu preživetja. Še manj se je uresničila napoved programskega direktorja, ki je na začetku pompozno obljubljal nič manj kot redefinicijo kulture. Povedano preprosteje: po projektu evropske prestolnice naj kultura več ne bi bila, kar je bila poprej. Doživela naj bi popolno preobrazbo. Toda celo finalna evalvacija Evropske komisije je pokazala, da ne bo imela posebnega vpliva na druge sektorje v mestu, da se kulturna infrastruktura nikakor ni izboljšala, kar velja za Maribor in obenem vsa partnerska mesta, ter da bodo dolgoročni učinki zelo skromni. Da bi mesto uspelo »redefinirati« kulturo, karkoli bi že to moralo pomeniti, je bila zgolj puhla igra besed za naivne.

Iz prispevka: Kultura in dinamit (Boris Vezjak)


« Nazaj na predstavitev revije

Kazalo

Uvodnik
  • Boris Vezjak:

    Kultura in dinamit

    PDF več
    Ključne besede:

    kultura, Maribor, Evropska prestolnica kulture, EPK, kritika


    Zaloga po knjižnicah (COBISS.SI-ID: 20273672)

Pogovor
  • Matjaž Lunaček, Renata Šribar:

    »Med obema spoloma v zavesti ni razlike.«

    PDF več
    Ključne besede:

    psihoanaliza, spolne razlike, psihologija


    Zaloga po knjižnicah (COBISS.SI-ID: 36738093)

Razprave
  • Tanja Hladnik:

    Grumova kratka proza – med ekspresionizmom in drugimi (ne)literarnimi vplivi

    PDF več

    Izvleček:

    Raziskovalci kratkoproznega literarnega ustvarjanja Slavka Gruma dajejo različne in celo

    nasprotujoče si sodbe o njegovi vpetosti v ekspresionizem kot eno od nadrejenih smeri literarne avantgarde prvih desetletij 20. stoletja. Nekateri ga brez zadržkov uvrščajo med slovenske ekspresioniste, drugi poudarjajo, da je ekspresionističen predvsem slog njegovega

    pisanja, medtem ko idejne prvine črpa iz moderne kot heterogene mešanice naturalizma,

    simbolizma in dekadence. Pregled Grumovega literarnega obzorja potrjuje slednjo trditev,

    saj med avtorji, ki so najvidneje vplivali na njegovo delo, najdemo Cankarja, Maeterlincka,

    Dostojevskega, Strindberga, Obstfelderja, Hamsuna in Freuda. Z njihovo pomočjo je nastala

    Grumova posebna teorija umetniškega ustvarjanja kot izvirna sinteza simbolizma, psihoanalize, spiritualizma in materializma. V njenem središču je zaznamovanec, usodno razklan

    med lastnim etičnim kodeksom in prakso okolice. V črtici Podgane (1927) najdemo eno od

    najbolj dodelanih upodobitev zaznamovanca, medtem ko s črtico Zločin v predmestju

    (1927/29) z grotesko in ironijo izstopa iz simbolizma k sodobni literaturi, obenem pa gre za

    pripravo na pisanje Dogodka v mestu Gogi.

    Ključne besede:

    kratka proza, Slavko Grum, ekspresionizem, Podgane, Zločin v predmestju, simbolizem, dekadenca, impresionizem, Freud, psihoanaliza, Cankar, Dostojevski,

    Maeterlinck, Strindberg, Obstfelder, Hamsun


    Zaloga po knjižnicah (COBISS.SI-ID: 3570267)
  • Igor Žunkovič:

    Neskončnost v Kosovelovi konstruktivistični poeziji

    PDF več

    Izvleček:

    Že opredelitev Kosovelove pozne poezije kot konstruktivistične je doživela v strokovnih

    krogih burne razprave o tem, kaj naj bi ta beseda pri Kosovelu pomenila, kako naj se razlikuje od futurizma, avantgardizma in modernizma, kakšni so vplivi in kakšen je pomen teh

    vplivov na Kosovelovo pesnjenje. Pričujoča razprava izhajajoč iz dejstva, da je ta diskusija

    bila že opravljena, obravnava pojem neskončnost v tej Kosovelovi poeziji. Najprej ugotavlja, da besede neskončnost v Kosovelovih konstruktivističnih pesmih ni najti, zato pa najdemo tam pojem večnosti in matematični znak za neskončnost. To prepoznamo kot dve

    skrajni točki pomenske daljice pojma neskončnost pri Kosovelu, pri čemer večnost kot atribut novega človeka prevzema določenost in konkretnost matematičnega znaka, kar lahko

    razumemo kot prostorjenje časa – dojemanje večnosti kot prostorske entitete. Tako Kosovel

    svojega novega človeka nekako poenoti s kozmosom, kar mu omogoča, da se afirmativno

    sooči s Smrtjo in smrtnostjo. Slednja je novemu človeku pot kozmičnosti, ki jo mora opraviti

    on sam kot subjekt in poezija, ki ga upesnjuje. Energija in elektrika pa sta konstanti njegovega bivanja, ki vzpostavljata subjektovo enkratnost in jo hkrati tudi izničita, da se razlika

    med njim in kozmosom zabriše. Od tod lahko razumemo Kosovelovo revolucionarno in

    humanistično zavzemanje kot poskus udejanjenja njegovega pesniškega projekta, ki sicer

    ni bil izpeljan do konca, pa vendarle jasno vidimo, da vodi k preseganju samozadostnosti

    (lirskega) jaza in novi etični instanci, ki je bila kasneje prepoznana kot kozmična zavest.

    Tako se izkaže, da je bil Kosovel na poti mišljenja, ki ga je med prvimi izražal Albert

    Einstein, in je danes že skorajda vseprisotno z zavestjo o ekološki krizi.

    Ključne besede:

    konstruktivizem, neskončnost, čas, humanizem, slovenska poezija, literarne študije, večnost, matematični simboli, konsi, integrali


    Zaloga po knjižnicah (COBISS.SI-ID: 8035992)
  • Jasna Potočnik Topler:

    Kaj druži Louisa Adamiča in Normana Mailerja

    PDF več

    Izvleček:

    Louis Adamič je v svojih delih načenjal pomembne teme in dileme sočasne Amerike, ki še

    danes niso razrešene. Pomembnost in aktualnost Adamičevih tem je gotovo poznal

    Norman Mailer, ki je o aktualnih razmerah v Združenih državah pisal drugače, v lastnem

    mojstrsko izbrušenem slogu in zato velja za začetnika sodelovalnega novinarstva. Teme, o

    katerih je iz lastnih izkušenj v tridesetih letih dvajsetega stoletja pisal že Adamič, je pozneje

    posvojil tudi Mailer, s to razliko, da so bile pri Mailerju v rokah izvrstnega in talentiranega

    pisca, ki jih je v estetskem merilu dvignil na višjo raven in jim tako zagotovil mesto v ameriškem kanonu. Vsekakor pa dejstvo, da se je Mailer velikokrat ukvarjal s podobno družbeno aktualno tematiko kot Adamič, le še potrjuje Adamičevo vizionarstvo ter njegov pomen

    za razvoj ameriške sodobne večkulturnosti. Prav tako je Adamičevo pisanje dokaz, da literarno novinarstvo ni pojav šele z začetka šestdesetih let 20. stoletja.

    Ključne besede:

    Louis Adamič, Norman Mailer, dokumentarna literatura, literarno novinarstvo, sodelovalno novinarstvo, 20. in 21. stoletje


    Zaloga po knjižnicah (COBISS.SI-ID: 77628417)

Branje
  • Robert Perišić:

    Enkrat kasneje

    PDF več
    Prevod:

    Jurij Hudolin


    Izvleček:

    Robert Perišić se je rodil leta 1969 v Splitu. Prvo knjigo poezije Dvorec,

    Amerika je objavil leta 1995. Je avtor zbirke kratkih zgodb Lahko pljuneš

    tistega, ki bo vpračal o nas (1999) in Groza in veliki stroški (2002) ter romana Naš človek na terenu (2007, nagrada Jutarnjega lista za najboljši

    roman leta). Njegovo odmevno dramo Kultura v predmestju je leta 2000

    izvedlo Dramsko gledališče Gavella, po njegovem scenariju 100 minut

    slave pa je Dalibor Matanić posnel celovečerni film (2004). Leta 2011 je

    izdal avtobiografsko knjigo Uvod v smešni ples.

    Je dolgoletni kolumnist in literarni kritik tednika Globus, piše pa tudi za

    druge medije. Živi v Zagrebu kot svobodni književnik.

    Ključne besede:

    poezija


  • Čutim ga:

    Tomo Podstenšek

    PDF več
    Ključne besede:

    proza


  • Petra Koršič:

    Identifikacijsko branje: Odlomki

    PDF več
    Ključne besede:

    poezija


  • Marko Golja:

    Zgodba o praznini, pleskanju in poljubu

    PDF več
    Ključne besede:

    proza



Kulturna diagnoza/Film/Drugi pogled
  • Matic Majcen:

    Nevidna umetnost

    PDF več
    Ključne besede:

    Vozi!, Drive, danski film, Nicolas Winding Refn, festival Kino Otok, recenzija



Kulturna diagnoza/Film
  • Ana Šturm:

    Dobrodošli v deželi žensk

    PDF več
    Ključne besede:

    Dej mi, no!, Få meg på, for faen, norveški film, Jannicke Systad Jacobsen, recenzija



Kulturna diagnoza/Razstava
  • Tanja Tolar:

    Črno-bela eleganca fotografskega mojstra

    PDF več
    Ključne besede:

    Man Ray – Portreti, Man Ray –

    Portrets, Narodna portretna galerija London, Škotska narodna galerija Edinburg, recenzija



Kulturna diagnoza/Knjige
  • Matic Majcen:

    Metapsihološki spisi

    PDF več
    Ključne besede:

    Sigmund Freud, Metapsihološki spisi, recenzija


  • Robi Šabec:

    Žrtvovani pilot

    PDF več
    Ključne besede:

    Draga Potočnjak, Skrito povelje, recenzija


  • Robert Titan Felix:

    Posameznikova etična odgovornost do sveta

    PDF več
    Ključne besede:

    Marko Sosič, Ki od daleč prihajaš v mojo bližino, recenzija



Spomin
  • Franc Verovnik:

    Dr. Antonia Bernard (1942–2010) – ambasadorka slovenstva v Franciji

    PDF več
    Ključne besede:

    Povhova Tončka, prevajanje, Boris Pahor, Francija, zgodovina evropske slavistike, Institute d’études slaves, Inštitut za slovanske študije, Jernej Kopitar, Nova Sorbona, slovenska zgodovina, slovenska književnost



Summary
Dialogi 49/5–6 (2013) Prelistaj Izšlo z denarno pomočjo JAK RS.