Filter

 

Časopis za kritiko znanosti 44/263 (2016) Glasba v primežu med fenomenologijo in sociologijo

Poudarjeno

Splošno sprejeto dejstvo je postalo, da je glasba obča dobrina, s katero stopamo v dotik tako rekoč na vsakem koraku, včasih tudi ne da bi si tega izrecno želeli. Prav takšna »vseprisotnost« glasbe jo kot fenomen čedalje bolj jasno poriva v naročje družbenega /.../ in tudi psihološkega /.../. Zato ni presenetljivo, da je tudi v raziskovanju glasbe v zadnjih treh desetletjih močno prevladala sociološka dimenzija – skoraj samoumevno se zdi, da je najbolj tehtna metoda, ki lahko ponudi daljnosežne vpoglede v glasbeni pogon, ustroj in družbeno delovanje, sociologija glasbe, pomemben raziskovalni delež pa odpade tudi na kulturološke in antropološke poglede. Seveda ni bilo vedno tako.

Iz prispevka: Glasba med sociološkim in fenomenološkim (uvodnik) (Gregor Pompe)


« Nazaj na predstavitev revije

Kazalo

Uvodnik
  • Gregor Pompe:

    Glasba med sociološkim in fenomenološkim

    PDF več
    Ključne besede:

    glasba, muzikologija, fenomenologija, sociologija glasbe


    Zaloga po knjižnicah (COBISS.SI-ID: 287529216)

Glasba v primežu med fenomenologijo in sociologijo
  • Gregor Pompe:

    Fenomenološko, sociološko in psihološko razumevanje glasbe

    PDF več

    Izvleček:

    Epistemološko in metodološko gledano se je pri razumevanju glasbe mogoče oprijeti precej raznolikih perspektiv, kar je povezano s precej izmuzljivo definicijo tega, kar poimenujemo glasba. Glasba najprej obstaja v obliki valovanja, torej kot fizikalno-akustična dimenzija, ki doseže poslušalčevo/sprejemnikovo uho. V trenutku »sprejemanja« glasbe se sproži človeški nevropsihološki mehanizem, katerega končna posledica je, da v osnovi fizikalni količini na koncu v procesu semioze glasbi pripisujemo pomene, ki močno presegajo njene osnovne, fizikalne lastnosti. V zgodovini proučevanja glasbe so se periodično menjavale metodologije, ki so postavljale v središče zdaj eno (fenomenološko-analitično, sociološko-kulturološko, psihološko) in zdaj spet drugo perspektivo, medtem ko avtor prispevka zagovarja misel, da je za celovito dojemanje glasbe treba uporabljati tudi vsa različna metodološka izhodišča, pri čemer je treba glasbo razumeti kot dvostranski proces: mogoče je opazovati »pot«, ki vodi od njenega nastanka do kreiranja sprejemnikovega pomena, ali pa začeti pri zadnjem in ga povezovati z intencionalnostjo avtorja glasbe.

    Ključne besede:

    muzikologija, fenomenologija, sociologija glasbe, psihologija glasbe, akustika, semantika glasbe


    Zaloga po knjižnicah (COBISS.SI-ID: 60851042)
  • Aleš Nagode:

    'Sonate, que me veux-tu?' in druge zagate epistemologije glasbe

    PDF več

    Izvleček:

    Članek opazuje smiselnost v naslovu publikacije postavljene dialektično zaostrene izbire med fenomenološkim in sociološkim opazovanjem glasbe. Na podlagi obravnavanega zgodovinskega primera poskuša pokazati, da epistemološke težave z glasbo, ki se pri podrobnejšem pogledu izkažejo za težave percepcije glasbe, niso novost. Skozi drugačen zgodovinski položaj poskuša opozoriti na preddoločenost posameznih dejavnosti v glasbeni kulturi s sposobnostmi posameznika in njegovega razvijanja »glasbenih možganov«, kar v enačbo vključuje čedalje hitreje razvijajočo se nevropsihologijo ter zmanjšuje uporabnost analize s pomočjo idealnih tipov. Po drugi strani pa poskuša opozoriti tudi na posledico recepcijskega primanjkljaja, ki se kaže v površnem ali predvsem kulturno zaznamovanem razumevanju pojma glasba. Na njem temelječe rešitve se po pravilu izkažejo kot nezadostne pri soočenju z glasbenimi fenomeni drugih časov ali kulturnih okolij. Zato rešitev epistemoloških vprašanj vidi v ohranjanju fenomenološko-sociološkega primeža, ki sistemsko uravnotežuje znanstveno opazovanje glasbe.

    Ključne besede:

    muzikologija, glasba, epistemologija, ontologija, nevropsihologija, estetika


    Zaloga po knjižnicah (COBISS.SI-ID: 287545344)
  • Matjaž Barbo:

    Glasbeni pomen kot generator glasbenega užitka

    PDF več

    Izvleček:

    Ideja emancipirane instrumentalne glasbe, porojena v kontekstu lepih umetnosti, je oblikovala

    zahtevo po razumevanju glasbe, ki jo v idealizirani podobi oblikuje osamljen nerazumljen genij.

    Skrito bistvo umetnikove izpovedi more razumeti le kongenialna duša, ki v umetnosti najde prikrite

    kode njenega estetskega bistva. Sistem lepih umetnosti obenem postavi za temeljno predpostavko

    možnost zaobjetja estetskega bistva v neposredni izkušnji, »popolnost čutne zaznave« (»perfectio

    cognitionis sensitivae«). Vendarle je jasno, da umetnostnih sodb nikoli zares ne opredeljuje le neposredna čutna zaznava, saj je nezanesljiva, nepopolna in določena s preštevilnimi (ideološkimi, socialnimi, historičnimi, estetskimi itd.) dejavniki, zato potrebuje kritični pretres. Hkrati pa spoznanje

    teh mehanizmov zagotavlja le delno razumevanje umetnosti, saj zanemarja predmet estetske kontemplacije. Zato je nujna refleksija sistemov »razumevanja glasbenega razumevanja«, torej širša hermenevtska analiza vpetosti glasbe v referenčni kontekst, v katerem se tvorijo glasbeni pomen, smisel, užitek in vrednost.

    Ključne besede:

    glasbena estetika, pomen v glasbi, estetska vrednost, glasbena hermenevtika


    Zaloga po knjižnicah (COBISS.SI-ID: 287546368)
  • Primož Trdan:

    Improvizacija in fenomenološki čas

    PDF več

    Izvleček:

    Članek ponuja fenomenološki pogled na improvizirano glasbo, glasbeno prakso, ki je pogosteje

    predmet sociologije glasbe. V socioloških člankih je vprašanje glasbe v družbi praviloma postavljeno pred vprašanja družbenosti v glasbi sami, zato lahko nanje poskusimo odgovoriti s fenomenološko analizo improvizacijskega momenta. Avtor poskusi to storiti z razločevanjem med improvizacijo

    in kompozicijo, pri čemer se izkaže, da je razlika med njima tudi razlika med subjektivnim, notranje

    zaznanim časom in med spominsko časovno reprodukcijo – improvizacija slavi vživetost v čas življenja, ki je tudi čas žive družbe, kompozicija pa svojo invencijo najde tudi v sprožanju spominskih

    asociacij.

    Ključne besede:

    glasba, improvizacija, kompozicija, fenomenologija, čas


    Zaloga po knjižnicah (COBISS.SI-ID: 287546880)
  • Mirt Komel:

    Freunde, nicht diese Töne! Adornova socio-filozofija glasbe skozi Beethovnovo sonato, Heglovo dialektiko in Marxov razredni boj

    PDF več

    Izvleček:

    Prispevek sopostavlja tri ravni dojemanja glasbe – muzikološkega, filozofskega, sociološkega – kakor jih je mogoče izluščiti iz Adornovih intelektualnih izvajanj, pri čemer postavlja tezo, da je princip, ki je na delu na teh treh ravneh, isti in razberljiv prek analize logike, ki je na delu v primeru Beethovnove forme sonate, Heglove dialektike in Marxovega razrednega boja.

    Ključne besede:

    glasba, razredni boj, Adorno, Hegel, Marx, Adorno, Marx, Hegel, Beethoven, dialektika, razredni boj


    Zaloga po knjižnicah (COBISS.SI-ID: 21339698)
  • Ičo Vidmar:

    Godba, vsakdán, povsod

    PDF več

    Izvleček:

    Današnji izziv za vsako razumevanje glasbe v družbi in vsakdanjem življenju je neko razmeroma novo stanje: glasba je zaradi vsem dostopne tehnologije za njeno razširjanje in shranjevanje vsakdanja in povsodna. Zato se je treba posvetiti učinkom pomnožene glasbe, tako večji dostopnosti raznovrstnih glasbenih oblik in stilov kot otopelosti pri sprejemanju glasbe kot predmeta posebne pozornosti. Proti tehnološkemu determinizmu s Chionom razgalimo tri prevladujoče tehnicistične mite o visoki verodostojnosti, reprodukciji in tehničnem obvladovanju glasbe. Glede razmerja med sociologijo in muzikologijo se kot eden mogočih odgovorov ponuja stara zamisel o sociomuzikologiji, ki navaja k resničnemu interdisiplinarnemu raziskovanju glasbe, na kar napotujejo produktivnejši prekati formiranja sociologije in etnomuzikologije ter zadreg obeh, ki se jim besedilo posveča v večjem obsegu. Iz konceptualizacije štirih ravni poslušanja Pierra Schaefferja se zavzemamo za ponovno splošnejšo revalorizacijo poslušanja vseh zvočnih dogodkov na splošni ravni, upoštevajoč poslušalčevo beganje in prehajanje iz enega poslušanja na drugo. Strukturna vloga dobro teoretizirane glasbe v filmu je priročna pot pri preizpraševanju vloge glasbe v vsakdanjem življenju, tudi v primeru muzaka, ki na povsem funkcionalni in ekonomski ravni napaja, glasbeno opremlja in v različnih preobrazbah še sostrukturira moderni vsakdan. Spis je poziv k fokusu pri proučevanju glasbe, širšemu od običajnih zakrnelih, izjemnih načinov predstavljanja in snovanja glasb, kakor so se uveljavila zlasti v zahodnem akademskem svetu in tradicionalnih znanstvenih disciplinah.

    Ključne besede:

    glasba v vsakdanjem življenju, povsodnost glasbe, tehnicistični miti, štirje načini

    poslušanja, sociologija glasbe, glasba v filmu, muzak


    Zaloga po knjižnicah (COBISS.SI-ID: 287547392)
  • Jože Vogrinc:

    K problemu nastanka popularnih godb

    PDF več

    Izvleček:

    Besedilo je odziv na nezgodovinsko razumevanje popularne godbe kot nečesa samoumevnega,

    angloameriškega in obravnavanega v terminih večne zdajšnjosti globalnega trga. Izluščiti poskuša

    implicitna merila, po katerih je popularna glasba na splošno prepoznavna v primerjavi z drugimi

    glasbami. Nato se vpraša, kakšne so bile zgodovinske družbene razmere za izoblikovanje popularnih godb. Potem te pogoje identificira tudi zunaj Angloamerike in širše Zahoda. Pokaže, da niso samoumevni in da so časovno in tehnološko raznovrstni.

    Ključne besede:

    raziskave popularnih godb, zgodovinskost popularnih godb, nastanek popularnih

    godb v svetu, world music, kritika anglocentrizma v raziskavah popularnih godb


    Zaloga po knjižnicah (COBISS.SI-ID: 287548672)

Recenzije
  • Gaber Aleš:

    Demistifikacija elitne izobraževalne institucije

    PDF
  • Borut Brezar:

    Kolektivna memorija ljubljanske univerze

    PDF več
    Ključne besede:

    zgodovinopisje, zgodovina, ljubljanska univerza, dunajska univerza, študenti, doktorandi, Oddelek za filozofijo, 1848-1918, 1919-1945, ocene in poročila, Cindrič, Alojz: Študenti s Kranjske na dunajski univerzi 1848-1918, Cindrič, Alojz: Študenti s Kranjske na dunajski univerzi v prvi polovici devetnajstega stoletja 1804-1848, Cindrič, Alojz: Od imatrikulacije do promocije


    Zaloga po knjižnicah (COBISS.SI-ID: 62594914)
  • Kristjan Nemac:

    Premoženje v 21. stoletju

    PDF
  • Ana Beguš:

    »The kids are all right, but the adults aren't«

    PDF
Časopis za kritiko znanosti 44/263 (2016) Prelistaj Izšlo z denarno pomočjo JAK RS.