Filter
Časopis za kritiko znanosti 44/263 (2016) Glasba v primežu med fenomenologijo in sociologijo
Poudarjeno
Splošno sprejeto dejstvo je postalo, da je glasba obča dobrina, s katero stopamo v dotik tako rekoč na vsakem koraku, včasih tudi ne da bi si tega izrecno želeli. Prav takšna »vseprisotnost« glasbe jo kot fenomen čedalje bolj jasno poriva v naročje družbenega /.../ in tudi psihološkega /.../. Zato ni presenetljivo, da je tudi v raziskovanju glasbe v zadnjih treh desetletjih močno prevladala sociološka dimenzija – skoraj samoumevno se zdi, da je najbolj tehtna metoda, ki lahko ponudi daljnosežne vpoglede v glasbeni pogon, ustroj in družbeno delovanje, sociologija glasbe, pomemben raziskovalni delež pa odpade tudi na kulturološke in antropološke poglede. Seveda ni bilo vedno tako.Iz prispevka: Glasba med sociološkim in fenomenološkim (uvodnik) (Gregor Pompe)
« Nazaj na predstavitev revije
Kazalo
-
Gregor Pompe:
Glasba med sociološkim in fenomenološkim
PDF večKljučne besede:glasba, muzikologija, fenomenologija, sociologija glasbe
Zaloga po knjižnicah (COBISS.SI-ID: 287529216)
Glasba v primežu med fenomenologijo in sociologijo
-
Gregor Pompe:
Fenomenološko, sociološko in psihološko razumevanje glasbe
PDF večIzvleček:
Epistemološko in metodološko gledano se je pri razumevanju glasbe mogoče oprijeti precej raznolikih perspektiv, kar je povezano s precej izmuzljivo definicijo tega, kar poimenujemo glasba. Glasba najprej obstaja v obliki valovanja, torej kot fizikalno-akustična dimenzija, ki doseže poslušalčevo/sprejemnikovo uho. V trenutku »sprejemanja« glasbe se sproži človeški nevropsihološki mehanizem, katerega končna posledica je, da v osnovi fizikalni količini na koncu v procesu semioze glasbi pripisujemo pomene, ki močno presegajo njene osnovne, fizikalne lastnosti. V zgodovini proučevanja glasbe so se periodično menjavale metodologije, ki so postavljale v središče zdaj eno (fenomenološko-analitično, sociološko-kulturološko, psihološko) in zdaj spet drugo perspektivo, medtem ko avtor prispevka zagovarja misel, da je za celovito dojemanje glasbe treba uporabljati tudi vsa različna metodološka izhodišča, pri čemer je treba glasbo razumeti kot dvostranski proces: mogoče je opazovati »pot«, ki vodi od njenega nastanka do kreiranja sprejemnikovega pomena, ali pa začeti pri zadnjem in ga povezovati z intencionalnostjo avtorja glasbe.
Ključne besede:muzikologija, fenomenologija, sociologija glasbe, psihologija glasbe, akustika, semantika glasbe
Zaloga po knjižnicah (COBISS.SI-ID: 60851042) -
Aleš Nagode:
'Sonate, que me veux-tu?' in druge zagate epistemologije glasbe
PDF večIzvleček:
Članek opazuje smiselnost v naslovu publikacije postavljene dialektično zaostrene izbire med fenomenološkim in sociološkim opazovanjem glasbe. Na podlagi obravnavanega zgodovinskega primera poskuša pokazati, da epistemološke težave z glasbo, ki se pri podrobnejšem pogledu izkažejo za težave percepcije glasbe, niso novost. Skozi drugačen zgodovinski položaj poskuša opozoriti na preddoločenost posameznih dejavnosti v glasbeni kulturi s sposobnostmi posameznika in njegovega razvijanja »glasbenih možganov«, kar v enačbo vključuje čedalje hitreje razvijajočo se nevropsihologijo ter zmanjšuje uporabnost analize s pomočjo idealnih tipov. Po drugi strani pa poskuša opozoriti tudi na posledico recepcijskega primanjkljaja, ki se kaže v površnem ali predvsem kulturno zaznamovanem razumevanju pojma glasba. Na njem temelječe rešitve se po pravilu izkažejo kot nezadostne pri soočenju z glasbenimi fenomeni drugih časov ali kulturnih okolij. Zato rešitev epistemoloških vprašanj vidi v ohranjanju fenomenološko-sociološkega primeža, ki sistemsko uravnotežuje znanstveno opazovanje glasbe.
Ključne besede:muzikologija, glasba, epistemologija, ontologija, nevropsihologija, estetika
Zaloga po knjižnicah (COBISS.SI-ID: 287545344) -
Matjaž Barbo:
Glasbeni pomen kot generator glasbenega užitka
PDF večIzvleček:
Ideja emancipirane instrumentalne glasbe, porojena v kontekstu lepih umetnosti, je oblikovala
zahtevo po razumevanju glasbe, ki jo v idealizirani podobi oblikuje osamljen nerazumljen genij.
Skrito bistvo umetnikove izpovedi more razumeti le kongenialna duša, ki v umetnosti najde prikrite
kode njenega estetskega bistva. Sistem lepih umetnosti obenem postavi za temeljno predpostavko
možnost zaobjetja estetskega bistva v neposredni izkušnji, »popolnost čutne zaznave« (»perfectio
cognitionis sensitivae«). Vendarle je jasno, da umetnostnih sodb nikoli zares ne opredeljuje le neposredna čutna zaznava, saj je nezanesljiva, nepopolna in določena s preštevilnimi (ideološkimi, socialnimi, historičnimi, estetskimi itd.) dejavniki, zato potrebuje kritični pretres. Hkrati pa spoznanje
teh mehanizmov zagotavlja le delno razumevanje umetnosti, saj zanemarja predmet estetske kontemplacije. Zato je nujna refleksija sistemov »razumevanja glasbenega razumevanja«, torej širša hermenevtska analiza vpetosti glasbe v referenčni kontekst, v katerem se tvorijo glasbeni pomen, smisel, užitek in vrednost.
Ključne besede:glasbena estetika, pomen v glasbi, estetska vrednost, glasbena hermenevtika
Zaloga po knjižnicah (COBISS.SI-ID: 287546368) -
Primož Trdan:
Improvizacija in fenomenološki čas
PDF večIzvleček:
Članek ponuja fenomenološki pogled na improvizirano glasbo, glasbeno prakso, ki je pogosteje
predmet sociologije glasbe. V socioloških člankih je vprašanje glasbe v družbi praviloma postavljeno pred vprašanja družbenosti v glasbi sami, zato lahko nanje poskusimo odgovoriti s fenomenološko analizo improvizacijskega momenta. Avtor poskusi to storiti z razločevanjem med improvizacijo
in kompozicijo, pri čemer se izkaže, da je razlika med njima tudi razlika med subjektivnim, notranje
zaznanim časom in med spominsko časovno reprodukcijo – improvizacija slavi vživetost v čas življenja, ki je tudi čas žive družbe, kompozicija pa svojo invencijo najde tudi v sprožanju spominskih
asociacij.
Ključne besede:glasba, improvizacija, kompozicija, fenomenologija, čas
Zaloga po knjižnicah (COBISS.SI-ID: 287546880) -
Mirt Komel:
Freunde, nicht diese Töne! Adornova socio-filozofija glasbe skozi Beethovnovo sonato, Heglovo dialektiko in Marxov razredni boj
PDF večIzvleček:
Prispevek sopostavlja tri ravni dojemanja glasbe – muzikološkega, filozofskega, sociološkega – kakor jih je mogoče izluščiti iz Adornovih intelektualnih izvajanj, pri čemer postavlja tezo, da je princip, ki je na delu na teh treh ravneh, isti in razberljiv prek analize logike, ki je na delu v primeru Beethovnove forme sonate, Heglove dialektike in Marxovega razrednega boja.
Ključne besede:glasba, razredni boj, Adorno, Hegel, Marx, Adorno, Marx, Hegel, Beethoven, dialektika, razredni boj
Zaloga po knjižnicah (COBISS.SI-ID: 21339698)
