Filter

 

Časopis za kritiko znanosti 44/263 (2016) Glasba v primežu med fenomenologijo in sociologijo

Poudarjeno

Splošno sprejeto dejstvo je postalo, da je glasba obča dobrina, s katero stopamo v dotik tako rekoč na vsakem koraku, včasih tudi ne da bi si tega izrecno želeli. Prav takšna »vseprisotnost« glasbe jo kot fenomen čedalje bolj jasno poriva v naročje družbenega /.../ in tudi psihološkega /.../. Zato ni presenetljivo, da je tudi v raziskovanju glasbe v zadnjih treh desetletjih močno prevladala sociološka dimenzija – skoraj samoumevno se zdi, da je najbolj tehtna metoda, ki lahko ponudi daljnosežne vpoglede v glasbeni pogon, ustroj in družbeno delovanje, sociologija glasbe, pomemben raziskovalni delež pa odpade tudi na kulturološke in antropološke poglede. Seveda ni bilo vedno tako.

Iz prispevka: Glasba med sociološkim in fenomenološkim (uvodnik) (Gregor Pompe)


« Nazaj na predstavitev revije

Kazalo

Uvodnik
  • Gregor Pompe:

    Glasba med sociološkim in fenomenološkim

    PDF več
    Ključne besede:

    glasba, muzikologija, fenomenologija, sociologija glasbe


    Zaloga po knjižnicah (COBISS.SI-ID: 287529216)

Glasba v primežu med fenomenologijo in sociologijo
  • Gregor Pompe:

    Fenomenološko, sociološko in psihološko razumevanje glasbe

    PDF več

    Izvleček:

    Epistemološko in metodološko gledano se je pri razumevanju glasbe mogoče oprijeti precej raznolikih perspektiv, kar je povezano s precej izmuzljivo definicijo tega, kar poimenujemo glasba. Glasba najprej obstaja v obliki valovanja, torej kot fizikalno-akustična dimenzija, ki doseže poslušalčevo/sprejemnikovo uho. V trenutku »sprejemanja« glasbe se sproži človeški nevropsihološki mehanizem, katerega končna posledica je, da v osnovi fizikalni količini na koncu v procesu semioze glasbi pripisujemo pomene, ki močno presegajo njene osnovne, fizikalne lastnosti. V zgodovini proučevanja glasbe so se periodično menjavale metodologije, ki so postavljale v središče zdaj eno (fenomenološko-analitično, sociološko-kulturološko, psihološko) in zdaj spet drugo perspektivo, medtem ko avtor prispevka zagovarja misel, da je za celovito dojemanje glasbe treba uporabljati tudi vsa različna metodološka izhodišča, pri čemer je treba glasbo razumeti kot dvostranski proces: mogoče je opazovati »pot«, ki vodi od njenega nastanka do kreiranja sprejemnikovega pomena, ali pa začeti pri zadnjem in ga povezovati z intencionalnostjo avtorja glasbe.

    Ključne besede:

    muzikologija, fenomenologija, sociologija glasbe, psihologija glasbe, akustika, semantika glasbe


    Zaloga po knjižnicah (COBISS.SI-ID: 60851042)
  • Aleš Nagode:

    'Sonate, que me veux-tu?' in druge zagate epistemologije glasbe

    PDF več

    Izvleček:

    Članek opazuje smiselnost v naslovu publikacije postavljene dialektično zaostrene izbire med fenomenološkim in sociološkim opazovanjem glasbe. Na podlagi obravnavanega zgodovinskega primera poskuša pokazati, da epistemološke težave z glasbo, ki se pri podrobnejšem pogledu izkažejo

    za težave percepcije glasbe, niso novost. Skozi drugačen zgodovinski položaj poskuša opozoriti na

    preddoločenost posameznih dejavnosti v glasbeni kulturi s sposobnostmi posameznika in njegovega razvijanja »glasbenih možganov«, kar v enačbo vključuje čedalje hitreje razvijajočo se nevropsihologijo ter zmanjšuje uporabnost analize s pomočjo idealnih tipov. Po drugi strani pa poskuša opozoriti tudi na posledico recepcijskega primanjkljaja, ki se kaže v površnem ali predvsem kulturno zaznamovanem razumevanju pojma glasba. Na njem temelječe rešitve se po pravilu izkažejo kot nezadostne pri soočenju z glasbenimi fenomeni drugih časov ali kulturnih okolij. Zato rešitev epistemoloških vprašanj vidi v ohranjanju fenomenološko-sociološkega primeža, ki sistemsko uravnotežuje znanstveno opazovanje glasbe.

    Ključne besede:

    glasba, epistemologija, ontologija, nevropsihologija, estetika


    Zaloga po knjižnicah (COBISS.SI-ID: 287545344)
Časopis za kritiko znanosti 44/263 (2016) Prelistaj Izšlo z denarno pomočjo JAK RS.