Filter

 

Časopis za kritiko znanosti 43/261 (2015) Mesto žensk / Zamolčane zgodovine II

Poudarjeno

V letu 2014 smo praznovali 20-letnico festivala Mesto žensk (v nadaljevanju Mesto žensk) in v letu 2015 praznujemo 20. obletnico ustanovitve društva Mesto žensk – Društvo za promocijo žensk v kulturi. Dvajset let delovanja društva, ki nikoli ni bilo del kulturnega mainstreama, je dolgo obdobje. Sicer je v Sloveniji kar nekaj festivalov, ki so svoje začetke generirali v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, torej v času gibanjskega vrenja, in kljubovali pritiskom kapitalizma devetdesetih ter razosebljenega in podivjanega neoliberalizma v zadnjem desetletju in pol. Preživeli so zgolj zaradi velike angažiranosti ustvarjalk in ustvarjalcev in zaradi zvestega občinstva, ki je festivale posvojilo ter jih ohranjalo pri življenju. /.../ Z zgodovinsko zapuščino, ki je univerzalna dediščina človeštva in dostop do nje temeljna človekova pravica in svoboščina – ali bolje – z umanjkanjem, izpuščanjem, potvarjanjem in malomarnim ravnanjem z zgodovinsko dediščino marginaliziranih, cenzuriranih in utišanih skupin – se ukvarjamo v drugem nadaljevanju tematskega bloka Zamolčane zgodovine, potem ko smo se te nelahke naloge lotili v 256. številki Časopisa za kritiko znanosti že leta 2014. Oziramo se po umetnicah s konca 19. in začetka 20. stoletja s področja slikarstva, literature in glasbe.

Iz prispevka: Mesto žensk med kulturno produkcijo in spolno specifičnostjo (uvodnik); Preteklost - tuja dežela (uvodnik) (Vesna Leskošek; Tatjana Greif)


« Nazaj na predstavitev revije

Kazalo

Uvodnik
  • Vesna Leskošek:

    Mesto žensk med kulturno produkcijo in spolno specifičnostjo

    PDF več
    Ključne besede:

    ženske, festivali, kultura, spol, umetnost


    Zaloga po knjižnicah (COBISS.SI-ID: 4383077)
  • Tatjana Greif:

    Preteklost - tuja dežela

    PDF več
    Ključne besede:

    ženske, žensko vprašanje, položaj žensk, družbeni položaj, družbena vloga, homoseksualnost


    Zaloga po knjižnicah (COBISS.SI-ID: 285700864)

Konteksti
  • Vlasta Jalušič:

    Festival mesto žensk in kontekst devetdesetih

    PDF več

    Izvleček:

    Tekst se osredotoča na politične in družbene razmere, v katerih je nastal festival Mesto žensk oziroma na vprašanja, kaj so bile glavne značilnosti postsocialističnega časa 90. let, kakšen je bil takrat odnos do feminizma kot političnega stališča, teorije, načina življenja, kakšna so bila razmerja med državo in civilno družbo ter kako bi lahko v to umestili nastanek festivala. Gradi na osebnem spominu na nekatere zgodbe in dogodke ter na že obstoječem gradivu, objavljenem v knjigi Kako smo hodile v feministično gimnazijo in v nekaterih drugih besedilih. Glavna ugotovitev prispevka je, da je bil festival Mesto žensk začetek nekega novega razvoja, ki ga je mogoče ovrednotiti šele dvajset let pozneje. Ključni dosežek festivala je vnos poudarka umetnosti v feminizem v Sloveniji oziroma vzpostavitev neposrednega dialoga med feminizmom, umetnostjo, kulturo, znanostjo in teorijo ter vsakdanjim in političnim življenjem v postsocialistični Sloveniji in širše, ki je brez primere in ki je pripomogel k rojstvu nove generacije mlajših feministk.

    Ključne besede:

    Mesto žensk, postsocializem, feminizem, neenakost, teorija, umetnost


    Zaloga po knjižnicah (COBISS.SI-ID: 1097325)
  • Lilijana Stepančič:

    Pionirski časi

    PDF več

    Izvleček:

    Mesto žensk je bilo leta 1995 koncepirano kot visokoproračunski tematski mednarodni festival, specializiran na promocijo ženske sodobne umetnosti. Organiziral ga je Urad RS za žensko politiko. Institucionalni državni okvir je strukturno zaznamoval dogodek predvsem z naslonitvijo na kulturo Zahoda, odmikom od lokalne zgodovine socializma in moderiranjem radikalnosti feminizma. Festival je bil izveden kot produkt kulturnih industrij: v kompleksnem sporedu je izpostavil nosilne dogodke, sodobno umetnost je predstavil s populističnimi frazami in nadel si je odmevni slogan »Bodimo histerične!«, ki je destigmatiziral stigmo o histeriji kot o domnevno imanentni lastnosti žensk ter dekonstruiral negativno vlogo mater in žena v takratnem popularnem zdravljenju alkoholikov in nerealiziranih ljudi psihiatra Janeza Ruglja. Poskušal je vzpostaviti vzvode za konstruiranje novih nacionalnih kolektivnih mitov, v katere bi bile vključene ženske, a mu to ni uspelo. Čeprav je takrat vse več žensk vstopilo v umetnost in v njej tudi ostalo, se festival ni mogel nasloniti na lokalno feministično umetniško produkcijo, saj je bila prešibka ali preveč radikalna. V takratnem konservativnem kontekstu nove države, ki je odpirala vprašanja o že pridobljenih ženskih pravicah, in ki ga odlično ponazarja reklamna akcija Vsaka ima svoj faktor, se je pozicioniral kot zagovornik napredne družbene misli. Pri tem je urad odigral izjemno avantgardno družbeno vlogo, saj je verjel v umetnost kot agens družbenih sprememb.

    Ključne besede:

    Mesto žensk, kulturne industrije, feminizem, žensko ustvarjanje, sodobna umetnost


    Zaloga po knjižnicah (COBISS.SI-ID: 285683456)
  • Asja Hrvatin:

    Da ne bi postale slike na muzejskih stenah

    PDF več

    Izvleček:

    V besedilu skušam razčleniti stičišča med umetnostjo in aktivizmom in se spraševati, kdaj lahko umetniške prakse omogočijo krepitev, širjenje in neulovljivost gibanja in kateri so trenutki, ko postanejo umetniške prakse zgolj orodje za ohranjanje obstoječega stanja v družbi. V prvem primeru pokažem, kako lahko umetnost spodbuja domišljijo, vizualizira politično sporočilo, ga okrepi in na simbolni način prikaže neubesedljivo in celo zmede oblasti do te mere, da se lahko aktivistke izognejo represijam. V drugem primeru analiziram načine, kako obstoječe kulturne institucije izrabljajo kritične prakse za doseganje statusa kritičnih subjektov, kako umetniške prakse ponudijo scenografijo in kostume za ločevanje med legitimnimi in nedovoljenimi oblikami upora. To odpre pot za kriminalizacijo upora, ki se oplaja z razločitvijo med pravo politiko (ki za svoje izraze uporablja obstoječe strukture predstavniške politike) in tisto Drugo, barbarsko, mladoletno, ki se odvija na ulici. Na tem mestu odprem vprašanje dostopa do javnega prostora in političnega delovanja v njem ter pokažem, kako lahko iste strategije in prakse, ki so enkrat preganjane, kadar so podkrepljene s kapitalom ali strukturami moči, dobijo pozitiven predznak. Za analizo primerov uporabim politični kontekst gibanja 15o in obdobje razpršenih protestov (vstaj) v zimi 2012/2013.

    Ključne besede:

    estetizacija upora, kultura kot orodje oblasti, politični performansi, kriminalizacija, umetnost in aktivizem


    Zaloga po knjižnicah (COBISS.SI-ID: 285684480)

Festivali in kulturne politike
  • Tea Hvala:

    Začasni prizorišči vztrajnega upanja

    PDF več

    Izvleček:

    Članek primerja ljubljanska festivala, namenjena promociji angažiranih umetnic, aktivistk in raziskovalk: Mednarodni festival sodobnih umetnosti Mesto žensk in Mednarodni feministični in queerovski festival Rdeče zore. Primerja njuno taktiko osvajanja javnih prostorov, opredeljevanje do feminizma in metodo upanja, zaradi katere organizatorke kljub negotovim delovnim pogojem in odklonilnemu odzivu širše javnosti vztrajajo pri svojem delu. Z enakega vidika se bežno posveti tudi festivaloma Lezbična četrt in Deuje babe. Članek izhaja iz izkušenj avtorice, intervjujev z organizatorkami, uvodnikov v festivalske edicije, medijskih objav in antropoloških teorij festivalov. Upošteva teorije, ki tako kot organizatorke Mesta žensk in Rdečih zor v druženju v festivalskem vzdušju prepoznavajo potencial za postopno oblikovanje političnih identitet in dolgoročnejše družbene spremembe.

    Ključne besede:

    boji za prostor, feminizem, festivali, Mesto žensk, metoda upanja, Rdeče zore


    Zaloga po knjižnicah (COBISS.SI-ID: 285686272)
  • Katja Kobolt:

    Feminizem, kuriranje in kanon

    PDF več
    Prevod:

    Nina Kozinc


    Izvleček:

    Avtorica v članku obravnava feministične pristope h kanonu in razmišlja o (kanonsko)političnih implikacijah feminističnega kuriranja. Pri tem se ozre na več mednarodnih feminističnih kuratorskih projektov, realiziranih v zadnjem desetletju, in podrobneje obravnava dva mednarodna festivala v Ljubljani – Mesto žensk in Rdeče zore. Z analizo teh dveh primerov in obravnavo širših teoretičnih vprašanj, ki so prisotna v feminističnih kuratorskih praksah, avtorica razmišlja o (kanonsko)politični interpretaciji teh praks in njenih omejitvah. V članku želi pokazati, da so (feministični) kanon in (feministične) kuratorske prakse neločljivo povezane. Kanon je povezan z oblastjo in v nekaterih pogledih tudi z vladanjem. Namesto da bi vnaprej zavrnila koncept kanona, se avtorica raje vpraša, kakšna sta zapuščina feminizma in njen pristop k vprašanju kanona, ter kritično pretresa lastne kuratorske prakse in njihov vpliv na kanon.

    Ključne besede:

    feminizem, feministično kuriranje, politika razstavljanja, kanonizacija, festival Mesto žensk, Festival Rdeče zore


    Zaloga po knjižnicah (COBISS.SI-ID: 285686528)
  • Katja Praznik:

    Mesto žensk med strukturno podrejenostjo in tranzicijsko utajo razrednih razmerij

    PDF več

    Izvleček:

    Prispevek obravnava produkcijske razmere festivala sodobne umetnosti Mesto žensk in njegovo razmerje s kulturno politiko. Z vidika trojne strukturne podrejenosti (ženske, umetnost, kulturna produkcija v nevladnem sektorju) avtorica podrobno osvetli produkcijske razmere festivala, ki jih sooča s podatki o višini javnega financiranja in obsegom programa ter družbenega pomena Mesta žensk. Članek temelji na tezi, da z vidika kulturne politike položaj Mesta žensk ni bistveno drugačen od razmerja med kulturno politiko in kulturno-umetniško produkcijo nevladnega sektorja v kulturi sploh – obvladuje ga podfinanciranost ali, bolje, ekonomska podrejenost v kulturnem sistemu. Članek ponazori, kako podfinanciranost festivala in neenakopravna obravnava s strani kulturne politike vplivata na to, da se festival producira na račun neplačanega kulturnega dela. Prispevek

    pojasni, kako se s festivalom Mesto žensk socialna politika za ženske premesti na področje kulturne politike ter pojasni sovpadanje problema neplačanega reproduktivnega gospodinjskega dela in neplačanega kulturnega/umetniškega dela. V zaključku avtorica interpretira produkcijsko realnost Mesta žensk kot učinek razrednega boja v Sloveniji v času tranzicije iz socializma 80. let v (neo)liberalno različico kapitalizma 90. let, katerega rezultat sta spodletela transformacija hierarhij v kulturnem sistemu in podrejenost umetnostne produkcije nevladnega sektorja v kulturi. Ta realnost razrednih razmerij v postsocialistični Sloveniji je utajena na račun estetskih razlikovanj v kulturnem sistemu ter zaradi prevlade identitetnih politik nad razpravo o družbeno-ekonomski podrejenosti žensk.

    Ključne besede:

    kulturna politika, neplačano delo v kulturi/umetnosti, postsocializem, razredna razmerja,

    nevladni sektor v kulturi, produkcija sodobne umetnosti


    Zaloga po knjižnicah (COBISS.SI-ID: 285689856)
  • Maja Šorli:

    Podobe Mesta žensk v slovenskih medijih

    PDF več

    Izvleček:

    Mesto žensk je mednarodni festival sodobnih umetnosti, ki si je v svojih dvajsetih izdajah prislužil neverjetno veliko medijsko pozornost. Pričujoča analiza se osredinja na slovenske medije v zgodnjih letih festivala ter prikazuje glavne vsebine nasprotovanj festivalu. Glavna teza razprave je, da so osnovni odpori do festivala sorodni odporom do feminističnih gibanj pri nas. Odpori so se manifestirali v trditvah, da je umetnost le dobra in slaba, ne pa tudi moška ali ženska, v očitkih, da takega festivala pri nas ne potrebujemo ter da gre pri festivalu za getoizacijo. Mediji uvidijo pomembnost festivala ob razkritju, da ima tretji festival majhno državno finančno podporo, a nekaj paradoksnih očitkov festivalu v poznejših letih ostane. Avtorica navede tudi druge primere ocen, a poudarja, da pozitivni odzivi prevladujejo. V zadnjih festivalskih letih se vsebinski očitki ponavljajo v manjši meri, prevladujejo pa nevtralna poročila in napovedi dogodkov.

    Ključne besede:

    Mesto žensk, feminizmi, medijski odzivi, ocene in poročila, sodobna umetnost


    Zaloga po knjižnicah (COBISS.SI-ID: 4014939)
  • Andreja Kopač:

    Slovenske umetnice na festivalu Mesto žensk

    PDF več

    Izvleček:

    Namen članka je širša kontekstualizacija slovenskih ženskih avtoric, ki so se na festivalu Mesto žensk predstavile njegovi v dvajsetletni zgodovini. Članek skuša zajeti široko linijo slovenskih umetnic skozi vprašanje ženske emancipacije, začrtati nekaj temeljnih postavk ter jih pozneje obravnavati v festivalskem okviru. Cilj članka je artikulirati specifično vrednost avtorskih estetik in funkcijo govorice slovenskih avtoric.

    Ključne besede:

    Festival Mesto žensk, slovenske ženske avtorice, emancipacija, radiacija, performativnost, Marie Curie


    Zaloga po knjižnicah (COBISS.SI-ID: 285691392)

Spregledana spolna razmerja
  • Zoja Skušek:

    Pa še o tistih, ki jih ne bo nikoli na festival Mesta žensk

    PDF več

    Izvleček:

    Besedilo govori o razmerju med spoloma, ki je porušeno, ko je presežena norma 105 dečkov na 100 deklic. Tak presežek je bil dlje časa značilen za Indijo in Kitajsko, Južno Korejo in Vietnam, zadnje čase se jima pridružujejo kavkaške države, Albanija in nekatere države nekdanje Jugoslavije (Kosovo, severozahodna Makedonija, Črna gora). Drastične spremembe v demografiji ravnotežja med spoloma, ki kličejo po državni intervenciji, so se začele v osemdesetih letih prejšnjega stoletja z vstopom novih tehnologij prenatalne diagnostike, amniocenteze in ultrazvoka v dežele s tradicionalno močnimi patriarhalnimi družinami, v kateri je sin bolj zaželen kakor hči, in nižjo rodnostjo.

    Ključne besede:

    razmerje med spoloma, demografija, prenatalna diagnostika, patriarhalna družina


    Zaloga po knjižnicah (COBISS.SI-ID: 285691904)
  • Claude Lévi-Strauss:

    Družbeni problemi

    PDF več
    Prevod:

    Suzana Koncut


    Izvleček:

    Prevod eseja Clauda Lévi-Straussa obravnava vprašanja, ki jih odpirajo oploditve z zunanjo pomočjo, na katere pravo nima pravih odgovorov. V sodobnih družbah prevladuje ideja, da sorodstvena vez izhaja iz biološke vezi in je nad idejo, ki v sorodstveni vezi vidi družbeno vez. Etnologi niso nepripravljeni na tovrstna vprašanja. Družbe, ki jih proučujejo, seveda ne poznajo modernih tehnologij oploditve in vitro, odvzema jajčne celice ali zarodka, prenosa, vnašanja in zamrznitve. Vendar pa so si zamislile njihove metaforične ekvivalente. In ker verjamejo v njihovo resničnost, so psihološke in pravne posledice enake.

    Ključne besede:

    oploditev z zunanjo pomočjo, sorodstvo, socialne vezi, etnologija


    Zaloga po knjižnicah (COBISS.SI-ID: 285692416)

Dosje: Festival Mesto žensk
  • Dosje (brez avtorja):

    Kuriranje festivala Mesto žensk med osebnim in političnim

    PDF več

    Izvleček:

    Festival Mesto žensk je v 20 letih delovanja ustvarjalo sedem programskih vodij (šest žensk in en moški) skupaj z izvajalskimi ekipami številnih sodelavk in sodelavcev. V pričujočem Dosjeju objavljamo intervjuje z vodjem in voditeljicami, ki so kuriranje festivala prevzemale v različnih družbenih in političnih razmerah in delale v realnostih različnih kulturnih politik. Szczerski pravi, da lahko poteka kuriranje po vsaj dve različnih poteh. Prva je snovanje programa na družbeno in politično angažiran način, ki skozi umetnost spodbuja družbene in politične razprave. Druga pa vztraja na kuriranju kot umetniški ekspertizi – kurator ne pridiga, temveč sodi o okusu. Intervjuji v nadaljevanju pokažejo, da poteka kuriranje festivala Mesto žensk predvsem po prvi poti, vendar se tudi drugi ne izogiba. Noben festival ni bil zgolj oseben projekt kuratorke ali kuratorja, vendar program vedno izraža tudi njune osebne preference in poglede. V tem se festivali razlikujejo med seboj, čeprav so jih ustvarjali po istih programskih smernicah.

    Vprašanja za intervju smo koncipirali tako, da bi lahko prepoznali svojskosti in raznolikosti kuriranja v posameznem programskem obdobju, torej, da bi razbrali pečat, ki so ga z izbiro umetnic v program festivala vtisnile posamezne osebe. Predvsem nas je zanimalo, kako so se festivali umeščali v družbeno realnost, kako so s pomočjo programa in umetniških praks politizirali to realnost in predvsem, kakšen je bil njihov odnos do spola in feminizma, saj je dejstvo, da gre za ženski festival, že samo po sebi politično.


Zamolčane zgodovine II
  • Joan Nestle:

    Jaz sem

    PDF več
    Prevod:

    Tatjana Greif


    Zaloga po knjižnicah (COBISS.SI-ID: 285701632)
  • Nataša Velikonja:

    "Ona ima dušo ahasvera, seveda modernega"

    PDF več

    Izvleček:

    Tekst naniza nekaj vidikov obdobja s konca 19. stoletja in prvih desetletij 20. stoletja, elementov sistema modernistične umetnosti, še posebej pa literarne zgodovine, ki so kljub konstitutivni vlogi ženskih umetnic te izpustili ali kar izločili iz modernističnih konceptualnih okvirjev, tematskih horizontov in vrednotnih presoj, skratka, iz celokupne umetnostnozgodovinske pozornosti. Tako so se modernistične umetnice v svojem času pogosto zatekale v tragične oblike umika in samoodpovedi: v osamo, duševne bolezni in ne nazadnje tudi v samomore. Tekst se še posebej ustavi pri pisateljici Zofki Kveder in pesnici Vidi Jeraj, slovenskima modernistkama, ki sta s svojimi sodobnicami v svetu delili specifične tematike, motive in umetnostne tokove, a tudi frustracije umetniškega in zasebnega življenja, ki so tudi njiju privedle – tako kot Renee Vivien, Virginio Woolf, Sylvio Beach in mnoge druge – do tragičnega končanja življenja.

    Ključne besede:

    modernizem, samomor, ženske umetnice, Vida Jeraj, Zofka Kveder


    Zaloga po knjižnicah (COBISS.SI-ID: 285704448)
  • Alenka Spacal:

    Lezbično-feministični pogled na sliko Dekleti Elde Piščanec

    PDF več

    Izvleček:

    Slikarka in grafičarka Elda Piščanec (1897–1967) je ustvarjala v času, ko so se ženske začele emancipirati tudi v slikarski praksi. Pripadala je prvim generacijam umetnic, ki so po dolgih stoletjih lahko študirale na likovnih akademijah ter se slikanja in risanja končno začele učiti po golem modelu, kar je posledično vplivalo tudi na svobodno izbiro motivov. Opus Elde Piščanec tako razkriva kar nekaj del, na katerih je avtorica suvereno upodobila gole ženske figure. V pričujočem besedilu se osredotočam na njeno oljno sliko Dekleti, ki jo je naslikala med letoma 1930 in 1935. S feminističnega vidika nameravam opozoriti na spolno razliko v upodabljanju lezbičnih aktov med umetniki in umetnicami tedanjega časa. Slikarka je goli ženski figuri upodobila na neseksističen način v hkratnih vlogah objektov in subjektov pogleda. Ob tem se hkrati zastavlja tudi vprašanje, ali je in kako je sliko, ki je nastala na začetku 20. stoletja, danes mogoče interpretirati v lezbičnem kontekstu.

    Ključne besede:

    Elda Piščanec, akt, žensko telo, lezbištvo, feminizem


    Zaloga po knjižnicah (COBISS.SI-ID: 285705472)
  • Tatjana Greif:

    Slikarka v senci

    PDF več

    Izvleček:

    Članek se ukvarja z likom slikarke Henrike Šantel, kakršen nastopa v nacionalnem diskurzu umetnostne zgodovine in kritike. Poleg minorizacije vloge žensk v slikarstvu konca 19. in zgodnjega 20. stoletja je razvidno tudi pristransko, s patriarhalno spolno ideologijo kontaminirano vrednotenje likovne produkcije ženske umetnice. Z revizijo virov, biografsko kontekstualizacijo umetniške produkcije in vključitvijo feministične teorije umetniških praks skušamo osvetliti zgodovinski prispevek slikarke.

    Ključne besede:

    poklic slikarke, prehod 19./20. stoletje, historični diskurz, spregledovanje, diskriminacija


    Zaloga po knjižnicah (COBISS.SI-ID: 285705728)
  • Dragana Stojanović, Vladimir Bjeličić:

    Kartiranje queer identitet in motivov v moderni zgodovini umetnosti v Srbiji in Hrvaški

    PDF več
    Prevod:

    Tatjana Greif


    Izvleček:

    Članek tematizira možnost raziskovanja in kartiranja ženskega slikarskega avtoportreta po ključu queer interpretacije s poudarkom na ženski in queer pisavi. Proučevanje ženskega avtoportreta iz te perspektive obravnava tudi nove načine razlage moderne zgodovine umetnosti, konstruiranja/koncipiranja/prebiranja/reflektiranja spolne identitete same umetnice kot ustvarjalke in opazovalke slike. Izvedena je teoretična analiza s primeri avtoportretov in posameznih slikarskih del iz umetniških opusov Nadežde Petrović, Danice Jovanović, Milene Pavlović Barili, Naste Rojc, Bete Vukanović in Natalije Cvetković.

    Ključne besede:

    ženski avtoportret/portret, spolna/seksualna identiteta, queer interpretacija, umetnostna

    zgodovina


    Zaloga po knjižnicah (COBISS.SI-ID: 285708032)
  • Janet Flanner:

    Vse je spomin

    PDF več
    Prevod:

    Nataša Velikonja


    Izvleček:

    Esej Janet Flanner (1892–1978), ameriške pisateljice in novinarke, evropske, večinoma pariške dopisnice revije New Yorker, z naslovom Vse je spomin: Alice B. Toklas, je bil prvič objavljen 15. decembra 1975 v New Yorkerju. Esej popisuje življenje Alice B. Toklas po smrti njene vseživljenjske partnerke, pisateljice Gertrude Stein, njene napore in delo pri posthumnih objavah knjig Gertrude Stein, skrb za njeno slovito slikarsko kolekcijo, daje pa nam tudi impresije o sami osebnosti Alice B. Toklas ter ob tem utrinke iz pariških salonskih druženj pred 2. svetovno vojno. Predvsem pa gre za opis dogajanja, ranljivosti in nemoči Alice B. Toklas v primežu zapuščinskih interesov, ki so ne nazadnje dokončno razkosali in razpršili slikarsko zbirko Gertrude Stein, ki je bila »deležna njene čiste in svete strasti, preden je cena postala njeno čudežno merilo«.

    Ključne besede:

    Janet Flanner, Alice B. Toklas, Gertrude Stein, pariški Levi breg, umetniški saloni


    Zaloga po knjižnicah (COBISS.SI-ID: 285708544)
  • Ethel Smyth, Nina Dragičević:

    Prameni življenja Ethel Smyth

    PDF več
    Prevod:

    Nina Dragičević


    Izvleček:

    V odlomku iz avtobiografije Ethel Smyth Streaks of life avtorica razmišlja o položaju žensk v glasbi. Iz svoje pozicije – ženske skladateljice začetka 20. stoletja v Angliji – govori o terorju in pokroviteljstvu patriarhalne družbe, o medijskih reprezentacijah, predvem pa o težavah pri umeščanju svojega dela v javni prostor. Kljub temu da je živela romantična prijateljstva z ženskami in o njih v drugih avtobiografskih delih piše, se lezbičnosti ne dotika v kontekstu dela – morda zato, ker govori iz 'varnega' območja klozeta ali pa lezbično identiteto dojema površinsko oz. kot irelevantno. Zato pa toliko bolj smiselno poudari perspektivo ženske, saj je intenzivno sodelovala v feminističnem gibanju, svoja premišljanja pa umesti v ekonomski in politični kontekst tistega časa, zaznamovanega s 1. svetovno vojno, ki je ženskam (začasno) ponudila delovna mesta – tako v tovarnah kot v orkestrih –, ko so bili moški večinoma na bojiščih. Vojno vzdušje poveže z razmerami v kulturnem življenju, ki v takem obdobju zamira. Na koncu se vrne k razmisleku o ženski in sklene s pozivom k uporu žensk proti tiraniji patriarhata.

    Ključne besede:

    feminizem, skladateljica, ženske v glasbi, medijske reprezentacije, patriarhat


    Zaloga po knjižnicah (COBISS.SI-ID: 285710080)

Recenzija
  • Stanimir Panayotov:

    Neonecronomicon

    PDF več
    Prevod:

    Jovita Pristovšek


    Izvleček:

    Recenzija knjige GRŽINIĆ, MARINA IN ŠEFIK TATLIĆ (2014): Necropolitics, Racialization,

    and Global Capitalism: Historicization of Biopolitics and Forensics of Politics, Art, and Life. Lanham: Lexington Books.

    Zaloga po knjižnicah (COBISS.SI-ID: 285710848)
Časopis za kritiko znanosti 43/261 (2015) Prelistaj Izšlo z denarno pomočjo JAK RS.