Filter

 

Borec 66/706–708 (2014)

Poudarjeno

Muči me nostalgija po tistem, kar je nekoč bilo in se ne vrne več. Po vlažnih, rosnih, tihih jutrih, po svobodnih lirskih svitanjih, ko med jutrom in roso in bleščečimi zvezdami ni bilo ničesar razen nas, zvezd in rose. Bili smo svobodni kot psi. Danes pa so med zvezdami in roso imperativi kot močnejše sile. Ni več neposrednega, svobodnega odnosa med zvezdami in roso in nami. Obstajajo imperativi. Obstaja to vse, ki se imenuje »vse to«! Kajti danes ni več pokrajin, ni jagnedi na ravnici, ni oblakov. Danes se okrog nas smukajo ljudje, oboroženi do zob, in streljajo na vsakega, ki misli, da to njihovo streljanje ni ravno vrhunec modrosti. Domotožje po svobodnih navdihih, ki jih ni več. Peron, sajast, umazan, popljuvan, stotisoči, milijoni potujejo, vendar človek ne more nikamor odpotovati. Rešetke, menažerija. Soldateska. Pesmi soldateske. Blazni stroji lokomotiv, vsi so pijani. Semaforji, tiha zelena voda pod mostom, potepanje po nočnih cestah, le vaški, kocasti psi in jaz na poti Remetinec–Stupnik. Pomlad. Oblaki. Snežne poljane. Kavkino krilo v vedrem odsevu nebesnega kobalta. To krilo, umazano in sivo kot metlica, s katero čistijo peči. Siva, raztrgana, oguljena cunja. Ptice so bolne in ušive. Ni vse tako veselo, kot se zdi od spodaj. Pravijo: v svileni modrini prhutanje belih kril, v resnici pa: slepo, lačno, bolno, predsmrtno, utrujeno in pomilovanja vredno. In prav tu, kjer je človek posegel v naravo, kjer se je prikazal kot skoraj nadnaravna sila, ko je premagal nemočno obstajanje med elementi, tu, v tem zgodovinskem trenutku, je ta isti človek popolnoma znorel in postal karteča neumnosti in zločina. Nevarnejši od tigra.

Iz prispevka: Davni dnevi (Miroslav Krleža)


« Nazaj na predstavitev revije

Kazalo

Arhivi spomina
  • Miroslav Krleža:

    Davni dnevi

    PDF več
    Prevod:

    Mica Matković


    Izvleček:

    V tem tematskem bloku objavljamo fragmente dnevniških zapisov Miroslava Krleže med prvo

    svetovno vojno ter njegov spis Domobranca Gebeš in Benčina se pogovarjata o Leninu. Avtorja je

    avstro-ogrska vojaška oblast mobilizirala decembra 1915, januarja in februarja je prebil v šoli za rezervne

    častnike v Zagrebu, v 25. domobranskem polku, marca je uril vojake na poligonih na obrobju

    Zagreba, aprila se je zdravil za influenco in tuberkulozo v Zagrebu in Lovranu, potem so ga poslali na

    fronto v Galicijo (julij, avgust), kjer znova zboli za tuberkulozo in ga odpokličejo s fronte. Po oprostitvi

    od aktivne vojaške službe se vrne v Zagreb, od januarja do maja 1917 je v pomožni delovni četi v

    Požegi, nato pa do oktobra v prevajalskem oddelku zagrebškega poveljstva in od oktobra do konca vojne

    civilni uradnik v uradu za pomoč žrtvam vojne. Objavlja politične članke in komentarje o stanju

    na frontah, oddalji se od socialnih demokratov in se usmeri k revolucionarni, leninistični poziciji.

    Ključne besede:

    spomini, dnevnik, hrvaška književnost, Miroslav Krleža, prva svetovna vojna, Galicija, Lenin


    Zaloga po knjižnicah (COBISS.SI-ID: 281138432)
  • Miroslav Krleža: PDF več
    Prevod:

    Mica Matković


    Izvleček:

    V tem tematskem bloku objavljamo fragmente dnevniških zapisov Miroslava Krleže med prvo

    svetovno vojno ter njegov spis Domobranca Gebeš in Benčina se pogovarjata o Leninu. Avtorja je

    avstro-ogrska vojaška oblast mobilizirala decembra 1915, januarja in februarja je prebil v šoli za rezervne

    častnike v Zagrebu, v 25. domobranskem polku, marca je uril vojake na poligonih na obrobju

    Zagreba, aprila se je zdravil za influenco in tuberkulozo v Zagrebu in Lovranu, potem so ga poslali na

    fronto v Galicijo (julij, avgust), kjer znova zboli za tuberkulozo in ga odpokličejo s fronte. Po oprostitvi

    od aktivne vojaške službe se vrne v Zagreb, od januarja do maja 1917 je v pomožni delovni četi v

    Požegi, nato pa do oktobra v prevajalskem oddelku zagrebškega poveljstva in od oktobra do konca vojne

    civilni uradnik v uradu za pomoč žrtvam vojne. Objavlja politične članke in komentarje o stanju

    na frontah, oddalji se od socialnih demokratov in se usmeri k revolucionarni, leninistični poziciji.

    Ključne besede:

    hrvaška književnost, Miroslav Krleža, prva svetovna vojna, Galicija, Lenin


    Zaloga po knjižnicah (COBISS.SI-ID: 281139200)

Horizonti zgodovine
  • Lilijana Burcar:

    Izkrivljanje in degradacija samoupravnega socializma v imenu liberalnega feminizma in novodobnega »antifa«

    PDF več

    Izvleček:

    Prispevek pod drobnogled postavlja razlike med socialističnim in liberalnim feminizmom, posledice

    mešanja obojega in revidiranja pridobitev samoupravnega socializma skozi nazaj projicirano prizmo

    liberalnega feminizma. Pri tem izpostavlja, da neomarksistična levica, vključno z novodobnimi

    antifašističnimi gibanji v nekdanjem skupnem jugoslovanskem prostoru, ni imuna na tovrstne zdrse,

    posledica česar je, da se deklarirana antikapitalistična levica v tem segmentu nehote približuje ali

    celo postavlja na isti ideološki breg kot sile kapitalistične reakcije, proti katerim naj bi se sicer borila.

    Ključne besede:

    feminizem, socializem, samoupravljanje, antifašizem, neomarksizem, kapitalizem, neoliberalizem


    Zaloga po knjižnicah (COBISS.SI-ID: 56954978)
  • Michael Lebowitz:

    Ponovno izumljanje socializma

    PDF več
    Prevod:

    Primož Krašovec


    Izvleček:

    Ob izidu knjige Michaela A. Lebowitza Socialistična alternativa (Založba Sophia, 2014, 208 str.) objavljamo

    avtorjevo uvodno razmišljanje ter spremno besedo prevajalca Primoža Krašovca. Kot pravi

    avtor, je namen te knjige »očrtati alternativno pot, ki se osredotoča na polni razvoj človeških potencialov.

    Moje izhodišče je, da nujno potrebujemo vizijo takšne alternative.« Študija nadaljuje in širi

    razpravo o politični ekonomiji delavskega razreda in je plod avtorjevega dolgoletnega proučevanja

    ekonomskih sistemov, kritične obravnave socializmov 20. stoletja ter osebnih izkušenj in dejavnosti

    (mdr. v Novi demokratski stranki Kanade, pripravljanje socialističnih politik lokalnih skupnosti, sodelovanje

    z Inštitutom za delavski nadzor iz Velike Britanije), zlasti pa venezuelske izkušnje. Koncept

    socializma, ki ga razvija, je alternativa tako realnemu socializmu sovjetskega modela kot jugoslovanskemu

    sistemu tržnega samoupravljanja. Prav tako tudi ni knjiga o bolivarskem procesu v Venezueli.

    »Ta proces je vsekakor razkril pošast socializma 21. stoletja, toda ali je ta posebna pošast dejansko

    resnična?«

    Avtor posveča knjigo vsem »tistim, ki se morajo boriti za družbo, v kateri se bogastvo ne kaže kot

    ‘ogromna zbirka blag’ in v kateri se ‘virov vsega bogastva’, človeških bitij in narave, ne uničuje«.

    Priporočamo! (Op. ur.)

    Ključne besede:

    socializem, gospodarstvo, družba


    Zaloga po knjižnicah (COBISS.SI-ID: 281140736)
  • Primož Krašovec:

    Razpoke v socialističnem trikotniku

    PDF več

    Izvleček:

    Poleg vprašanj, ki jih v zvezi z državo zastavlja Socialistična alternativa, se

    moramo vprašati vsaj še tole: Kaj bo v socializmu s svobodo in enakostjo?

    Kako ohraniti njun emancipacijski potencial in ju hkrati uresničiti (da ne

    ostaneta abstraktni, kakršni sta v svoji meščanski obliki)? Kaj bo z javnimi

    prostori, individualno intelektualno svobodo, možnostjo nekaznovane kritike

    oblasti – so to le (malo)meščanske utvare ali gre za stvari, ki jih je vredno

    ohraniti in razvijati naprej?

    Ključne besede:

    kanadski ekonomisti, socializem, gospodarstvo, družba


    Zaloga po knjižnicah (COBISS.SI-ID: 281140992)

Umetnost in stvarnost
  • Lev Kreft:

    Kapitalizem in umetnost v marksistični estetiki

    PDF več

    Izvleček:

    Na poti h kritiki politične ekonomije sta za analizo estetske razsežnosti v razmerju med kapitalizmom

    in umetnostjo napoti dve pogosto izraženi stališči, ki sta se pojavili tako v marksistični teoriji kot

    v radikalnih in avantgardnih umetniških gibanjih. Prvo pravi, da je kapitalizem načelno sovražen

    umetnosti; drugo trdi, da je blagovna forma za umetniško delo neprikladna, če ne celo neposredno

    uničujoča. Članek zagovarja dve drugačni stališči. Prvo, da je razvrednotenje vzvišenosti umetniškega

    genija revolucionarno dejanje in da se umetnosti pod kapitalizmom ne godi kaka posebna krivica,

    ampak zgolj univerzalna. Drugo, da je razmerje med estetskim fetišizmom (avra) in blagovnim

    fetišizmom, odkar ima sleherno blago in ne le umetniško delo obe razsežnosti, treba raziskovati v

    blagu nasploh, ne pa zgolj v umetniškem delu in njegovi avri.

    Ključne besede:

    umetnost, estetika, marksizem, politična ekonomija, umetniški genij, estetski fetišizem, človeško delo, avra, blagovni fetišizem


    Zaloga po knjižnicah (COBISS.SI-ID: 56727138)
  • Anna-Katharina Gisbertz:

    O Karlu Marxu, sublimnem in komičnem

    PDF več
    Prevod:

    Lev Kreft


    Izvleček:

    V zgodnjih člankih in pesmih se Karl Marx predstavlja z visoko književniško ambicijo, hkrati pa neprestano

    razmišlja o avtorskem slogu svojih besedil. Očitno je hotel, da bi ga brali in razumeli. Njegovo

    najslavnejše delo Kapital se opredeljuje kot analiza na način mikronomske anatomije. Da bi se izognili

    dolgočasnosti, zahteva od svojega bralca zmožnost abstrahiranja (Abstraktionskraft), ki nadomešča

    vsakršen empirični vpogled, kakršnega dobimo z mikroskopom ali kemičnimi reakcijami. Kako je kaj

    takega mogoče? V članku sledim Marxovim naporom, da bi svojo zmožnost abstrakcije spravil na raven

    jezika in pisanja. Trdim, da uporablja določena estetska orodja (metafore, podobe, zgodbe), da bi svoje

    ideje prikazal v sprejemljivi luči. Pozna takratna besedila o estetiki, kot je denimo Estetika ali znanost o

    lepem (1844–1857) Friedricha Theodorja Vischerja. Marxa so naprosili, naj napiše članek o estetiki za

    Novo ameriško enciklopedijo. Njegove beležnice vsebujejo še izpiske iz drugih člankov o estetiki. Četudi

    članka ni oddal, se zaveda usmeritev takratne estetike – o moči empirizma in fiziologije čutov v umetnosti

    in estetiki. Vischerjeva subjektivna estetika predstavlja ključno delo za kasnejše empirično usmerjene

    analize (Einfühlungsästhetik), kot so študije Rudolfa Vischerja, Theodorja Lippsa in Johannesa Volkelta.

    Ključne besede:

    človek, estetika, sublimno, humor, komično, Marx, Kapital, Friedrich Theodor Vischer


    Zaloga po knjižnicah (COBISS.SI-ID: 56832354)
  • Rachel Aumiller:

    Komična tesnoba: Hegel in Marx o gledališkem in historičnem prizorišču komedije

    PDF več
    Prevod:

    Lev Kreft


    Izvleček:

    Članek preiskuje razmerje med revolucionarno akcijo, umetnostjo in družbenim nagibom v primeru

    Marxove in Heglove obravnave grške drame. Marx in levoheglovci vidijo v duhu komedije za revolucijo

    potrebno družbeno razpoloženje, razrušenje zgodovinske stopnje, za katero sta značilni tragično protislovje

    in trpljenje.

    Postopek, ki pokoplje izčrpano ureditev, da bi nastal življenjski prostor za novo družbeno prakso in

    prepričanje, je v grški drami prikazan kot dvojna smrt bogov v tragediji in komediji. Marxova zgodnja dela

    anticipirajo ta dramatični obrat v lastnem času kot prehod iz zgodovinske stopnje tragedije h komediji.

    Kot odziv na Marxovo označevanje revolucije kot »vedre ločitve« od preteklosti pretehtam Heglovo

    analizo prikritega tragičnega elementa pri komediji. Vprašujem se, ali pri nujnem rušenju tragične stopnje

    ni prostora za družbeno žalovanje. V zaključknem delu dokazujem, da mora družba, kadar hoče spraviti v

    življenje novo stopnjo, utemeljeno v etičnem razmerju, v komičnem rušenju zavzeti držo resnosti. Komedija

    zahteva nadomestek za zgodovinsko stopnjo, ko je bilo naše delovanje zanikano. Toda ali prinaša tolažbo?

    Ključne besede:

    tragedija, komedija, Marx, Hegel, rušenje, sprava, resnost


    Zaloga po knjižnicah (COBISS.SI-ID: 56836962)
  • Daniel Hartley:

    Stil v marksistični tradiciji

    PDF več
    Prevod:

    Simon Hajdini


    Izvleček:

    Začel bom z razgrnitvijo splošnega okvira Marxovih zgodnjih spisov, v katerih ga zaposlujejo zlasti

    specifičnost moderne države in specifični tipi odtujitve, ki vzniknejo s premeno produkcijskega

    načina, torej s prehodom od fevdalizma h kapitalizmu. Moja teza je, da kar je videti kot »zgolj estetski

    « privesek Marxovih refleksij – denimo njegova pripomba o stilu, ki jo najdemo v članku o cenzuri

    tiska –, tvori konstitutivni vidik njegove širše politične in ekonomske misli. S privzetjem primerjalne

    metode, na katero naletimo na tistih mestih Marxove »Kritike Heglovega državnega prava«, kjer

    moderno državo primerja s klasično polis, bom opozoril na implicitno teorijo razmerja med stilom

    in polis v tretji knjigi Aristotelove Retorike. Nato se bom posvetil določenemu odlomku iz Marxovega

    prvega članka o pruski cenzuri. Postavil ga bom v kontekst dveh slavnih (in nadvse modernih) teorij

    stila 18. stoletja, namreč Buffonove in Fichtejeve, ter pokazal na njune povezave z drugimi osrednjimi

    problemi, s katerimi se je v tistem času ukvarjal Marx. V drugem delu članka bom pokazal, kako ta

    zgodnja teorija stila kasneje postane vodilni princip Marxove filozofije zgodovine, podal pa bom tudi

    kratko interpretacijo nenavadne ideje »vsebine, ki presega frazo«, na katero naletimo v »Osemnajstem

    brumairu«. Za konec bom celotno razpravo umestil še v širši kontekst razmisleka o koncu stila, ki je

    po Jamesonu konstitutiven za postmoderno kot tako, a ga je na podlagi Barthesovega pojma écriture

    blanche mogoče razumeti še v drugačni luči.

    Ključne besede:

    estetika, filozofija, stil, retorika, cenzura, écriture blanche, Karl Marx, Aristotel, polis, Roland Barthes


    Zaloga po knjižnicah (COBISS.SI-ID: 57103458)
  • Benjamin Noys:

    Estetika krize: forme romana in forme vrednosti

    PDF več
    Prevod:

    Rok Benčin


    Izvleček:

    V intervjuju za Latin American Herald Tribune je perujski pisatelj in Nobelov nagrajenec Mario

    Vargas Llosa, samooklicani »liberalec«, tj. vernik v trg in demokracijo, trdil, da so »velike travme«,

    kakršna je aktualna finančna kriza, »zelo stimulativne« za literaturo, da se nam obeta začetek »dobrega

    obdobja« za literarno ustvarjalnost. Dodal je še, da se kriza »šele začenja« in da »nismo bili še nikoli

    priče čemu podobnemu«. Po takem razumevanju se masaker kapitalske vrednosti ne bo razširil na

    literarno vrednost. Po tej dialektiki slabi časi prinašajo dobro literaturo, zelo slabi časi pa še toliko

    boljšo. Prvi znanilci romanov, ki se ukvarjajo s finančno krizo, niso prav obetavni, in čeprav bi lahko

    rekli, da je minilo že dovolj časa, še vedno čakamo »veliki roman« finančne krize. V luči te odsotnosti

    želim raziskati možnosti razmisleka o romanu, zaznamovanem s krizo, upoštevajoč vprašanje,

    ki ga je zastavil Fredric Jameson, namreč kako izraziti ekonomsko sfero, posebne dejanskosti in dinamike

    denarja kot takega, v literarni pripovedi in skozi njo, ter še posebej, kako izraziti dejanskost

    in dinamiko denarja, ki je postal toksičen. Kriza denarja, ki je privedla do maligne izgube vrednosti,

    bi lahko preoblikovala estetsko vrednost in tudi estetske forme, uporabljene za reprezentacijo te

    izgube. Kriza bi lahko v pojavnost prisilila celo tisto, kar ponavadi zaznamujemo kot sublimno

    nemožnost kartografiranja kapitalizma. Pri razjasnjevanju te problematike se lahko opremo na iz

    Braudela izposojeno razlikovanje Joshue Cloverja med kapitalizmom »jeseni«, v ciklu financializacije,

    in kapitalizmom »pozimi«, v obdobju krize. Raziskal in analiziral bom »znamenja zime«, vtisnjena v

    literaturo »jeseni«.

    Ključne besede:

    roman, literarne študije, literarna teorija, blagovna forma, vrednost, realizem, finančna kriza, reprezentacija, György Lukács, Bertolt Brecht, Joshua Clover, Fredric Jameson, Thomas Pynchon, Frederick Barthelm,

    Joshua Ferris, William Gibson


    Zaloga po knjižnicah (COBISS.SI-ID: 281165056)

Odmevi in ocene
  • Nena Škerlj:

    Razstava Labirint časa kot spoznavno-estetski vrtinec

    PDF več
    Ilustracije:

    Foto: Matevž Paternoster, Dejan Habicht, Matija Pavlovec


    Izvleček:

    Tokratni blok je posvečen predstavitvi retrospektivne razstave Jožeta Ciuhe z naslovom Labirint časa,

    ki so jo pripravili v Galeriji Jakopič ob slikarjevi devetdesetletnici. Umetnostna zgodovinarka in

    filozofinja Nena Škerlj predstavlja razstavo kot spoznavno-estetski vrtinec, jo tematsko razčlenjuje in

    postavlja v kontekst svetovne umetnosti.

    Ključne besede:

    slikarstvo, sodobna umetnost, slovenski likovni umetniki, razstave, ocene in poročila, Jože Ciuha, Galerija Jakopič


    Zaloga po knjižnicah (COBISS.SI-ID: 38146349)

Avtorski izvlečki
Borec 66/706–708 (2014) Prelistaj Izšlo z denarno pomočjo JAK RS.