Filter

 

Ars & Humanitas 8/1 (2014)

Poudarjeno

Pred seboj imamo širok spekter razprav o solidarnosti in recipročnosti. V grobem in pogojno bi jih lahko razdelili v dve skupini. Nekatere na osrednja vprašanja barcelonske konference odgovarjajo posredno – z analizo nastajanja in delovanja najrazličnejših družbenih mikroskupin v preteklosti in sodobnosti (M. E. Santana, B. Kravanja, D. Podjed, J. Repič, P. Simonič). Druga skupina prispelih člankov pa govori o neposrednih odzivih ljudi na zadnjo krizo globalne tržne ekonomije (R. Alquézar in drugi, C. Toplak, I. Sabaté, N. Vodopivec, V. Korošec). Vsi prispevki se na svoj način dotikajo danes pogosto omenjane participativnosti in ekonomske demokracije, ki se ponujata kot rešitev za apatičen svet potrošništva na eni in zdravilo proti manipulacijam političnih in gospodarskih elit na drugi strani.

Iz prispevka: Solidarnost in vzajemnost v času recesije (Peter Simonič)


« Nazaj na predstavitev revije

Kazalo

  • Peter Simonič:

    Solidarnost in vzajemnost v času recesije. Razumevanje starih in novih vrednosti in vrednot v poznem kapitalizmu

    PDF več
    Ključne besede:

    ekonomska antropologija, kapitalizem, finančna kriza, solidarnost


    Zaloga po knjižnicah (COBISS.SI-ID: 55255650)
  • Peter Simonič:

    Solidarity and reciprocity in times of recession. Understanding the old and new values in late capitalism/Solidarnost in vzajemnost v času recesije. Razumevanje starih in novih vrednosti in vrednot v poznem kapitalizmu

    PDF
  • Biografske informacije o avtorjih

    PDF več
    Ključne besede:

    Raquel Alquézar Crusellas, Cvetka Hedžet Tóth, Patricia Homs Ramírez de la Piscina, Boštjan Kravanja, Núria Morelló Calafell, Dan Podjed, Jaka Repič, Irene Sabaté, María Eugenia Santana E., Diana Sarkis Fernández, Peter Simonič, Vitomir Tepeš, Cirila Toplak, Nina Vodopivec, Asta Vrečko


  • Navodila za avtorje prispevkov

    PDF

Študije
  • Peter Simonič:

    Pretekle in sodobne oblike skupnega v dolini Trente

    PDF več

    Izvleček:

    Sodobna družboslovna in humanistična razmišljanja ter medijski diskurzi se

    pri iskanju rešitev za težave v centraliziranem, tehnologiziranem, kapitaliziranem in

    politično zastopniškem svetu pogosto zgledujejo po predindustrijskih ali etnografskih

    organizacijskih modelih, ki so jih zabeležili etnologi in antropologi. Pri tem prihaja do

    idealiziranja in posploševanja, saj se zanemarja številne konkretne okoliščine, ki so te

    modele omogočile ali jih še omogočajo.

    Razloge za oblikovanje kolektivnih institucij na izbrani mikrolokaciji avtor išče

    predvsem v okoljskih in demografskih danostih, ki so v slovenskih antropoloških

    spisih pogosto spregledane. K temu dodaja ekonomske, politične in kulturne dejavnike,

    čeprav jih ne postavlja v hierarhični odnos.

    Avtor išče znamenja skupnostnih prizadevanj v Trenti na ravni gospodinjstev,

    soseščin, vasi, agrarnih skupnosti, zadrug, kulturnih in turističnih društev ter praznikov.

    Ugotavlja, da je v majhni skupnosti recipročnost generalizirana ali uravnotežena, zelo

    redko pa je negativna v smislu tržnih menjav med njenimi člani, s čimer pritrjuje

    Sahlinsovi konceptualizaciji razmerij med družbenimi odnosi in materialnimi tokovi.

    Posebna pozornost je posvečena tržno-religioznemu lokalnemu prazniku

    Trentarski senjem. Z njegovo analizo je mogoče zelo plastično prikazati, kako na

    simbolni (prostorsko-časovni) ravni odsevajo spremembe v družbeno-ekonomski

    strukturi doline v 20. stoletju.

    Ključne besede:

    Alpe, gospodinjstva, gmajne, skupnosti, zadruge, rituali, menedžment, demografija, okolje


    Zaloga po knjižnicah (COBISS.SI-ID: 55255906)
  • Jaka Repič:

    Gibanje kot prostorske prakse in ekonomske strategije na primeru družinskega sirarstva v Bohinju

    PDF več

    Izvleček:

    Članek obravnava družinske sirarske kmetije v Bohinju in analizira njihove

    ekonomske strategije v povezavi z družinsko in zadružno obliko sirarstva ter v

    povezavi z različnimi oblikami prostorskega gibanja oziroma mobilnosti. V zadnjem

    desetletju se je več družinskih kmetij (ponovno) začelo ukvarjati s sirarstvom, ki je

    močno povezano s tradicionalnimi oblikami zadružništva in pašnimi pravicami

    agrarnih skupnosti. Kmetije so se naslonile na tradicionalne oblike sirarstva in obenem

    oblikovale nove ekonomske strategije, ki zajemajo predvsem pluralnost njihovih

    dejavnosti – delo izven kmetije, turizem, prodaja izdelkov itd.

    Članek na kratko predstavi razvoj sirarstva v Bohinju, spremembe v zasebni

    oziroma zadružni organizaciji dejavnosti, predvsem pa izpostavi gibanje in pletež

    poti, stez, cest in krajev, ki so temeljno povezani s sirarsko ekonomijo. Pri tem

    poveže različne prakse gibanja, med njimi dnevno pašo ob vaseh, pastirstvo, pašo na

    planinah ter prodajo sira in mlečnih izdelkov na tržnicah in sejmih. Skozi analizo

    gibanja članek poveže ekonomske strategije sirarskih kmetij, modelov zadružništva in

    zasebne produkcije ter konceptualizacije in organizacije prostora – zlasti poti, planin

    in drugega pašnega okolja.

    Ključne besede:

    Bohinj, gibanje, poti, krajina, sirarstvo, družinske kmetije


    Zaloga po knjižnicah (COBISS.SI-ID: 55256162)
  • Boštjan Kravanja:

    Med plesnim studiem in družabnim plesiščem: o solidarnosti in praksah vzajemnosti v svingovskih plesnih skupnostih

    PDF več

    Izvleček:

    Članek z naslovom Med plesnim studiem in družabnim plesiščem: O solidarnosti

    in praksah vzajemnosti v svingovskih plesnih skupnostih razpravlja o dinamiki

    udejanjanja solidarnostnih in hierarhičnih odnosov v sodobnih plesnih skupnostih

    svinga. Pokaže, kako te skupnosti temeljijo na specifični solidarnostni ideologiji, ko

    obravnavamo procese njihove institucionalizacije, komercializacije in vzpostavljanja

    formalnih plesnih hierarhij. Ko pa v pogled zajamemo same plesalce in plesalke

    svinga, stopijo v ospredje raznolike prakse vzajemnosti, ki so za razliko od formalnih

    solidarnostnih diskurzov in praks veliko bolj heterogene in kot take tudi zanimivejše

    za antropološko obravnavo, saj vzpostavljajo solidarnostne in hierarhične odnose

    mimo širših mobilizacijskih vzgibov svingovske plesne industrije, prenekatere od njih

    pa se institucionalizaciji implicitno upirajo.

    Teza prikaza tega primera je, da prakse vzajemnosti niso vedno v komplementarnem

    razmerju z diskurzi solidarnosti, ampak je, prav nasprotno, v njihovi naravi, da glavne

    solidarnostne tokove pogosto zaobidejo in po svojih poteh, paradoksno, najbolj

    učinkovito prispevajo k dejanski solidarnosti vitalnih delov svingovskih skupnosti.

    Avtor je temo obdelal na podlagi šestletnega aktivnega sodelovanja na različnih

    slovenskih svingovskih plesnih scenah in občasne prisotnosti na mednarodnih

    svingovskih plesnih dogodkih po različnih evropskih mestih.

    Ključne besede:

    plesne skupnosti, popularna kultura, solidarnost, hierarhični

    odnosi, prakse vzajemnosti


    Zaloga po knjižnicah (COBISS.SI-ID: 55256674)
  • María Eugenia Santana E.:

    Reciprocidad y redistribución en una economía solidaria/Recipročnost in redistribucija v solidarnostni ekonomiji

    PDF več

    Izvleček:

    »Solidarnostna ekonomija« se je v Latinski Ameriki v zadnjem desetletju 20.

    stoletja pojavila kot del globalnega gibanja, ki išče alternative modelu tržne družbe.

    Njeno izhodišče je, da mora družba prevzeti odgovornost zase na osnovi solidarnosti

    v proizvodnji, distribuciji in porabi ter da naj ekonomska praksa obnovi socialno

    življenje z modeli recipročnosti in redistribucije zunaj kapitalističnega sistema.

    Članek v prvem delu povzame zgodovinske okoliščine pojava organizirane civilne

    družbe v Latinski Ameriki; različni predlogi alternativ so se po letu 2000 stekli v t. i.

    Svetovne socialne forume. V drugem delu predstavi projekt Solidarnostne ekonomije

    kot del tega gibanja in pri tem izpostavi vlogo kulture darila ter koncepta recipročnosti

    in redistribucije, ki sta podrobno definirana glede na vlogo, ki jo imata v alternativah

    kapitalizmu. Navedeni so primeri za oba koncepta: za prvega je primer izmenjava

    proizvodov na lokalnih tržnicah, ki stremi po bolj uravnoteženem odnosu podeželje

    : mesto; primer za redistribucijo pa je uporaba socialne ali komunitarne valute,

    ki omogoča distribucijo osnovnega blaga med sodelujočimi na lokalnih tržnicah.

    Prispevek se sklene z ugotovitvijo, da je pot do uresničitve še dolga, a da morajo njen

    pomen preučiti znanstveniki družboslovnih ved.

    Ključne besede:

    recipročnost, redistribucija, solidarnostna ekonomija


    Zaloga po knjižnicah (COBISS.SI-ID: 55699042)
  • Dan Podjed:

    Skupnizacija kot seštevek skupnosti in organizacije: primer ornitološkega in naravovarstvenega društva

    PDF več

    Izvleček:

    Prispevek, ki je nastal na podlagi etnografske raziskave, osvetli dinamiko razmerij

    v slovenskem ornitološkem in naravovarstvenem društvu DOPPS, v katerem se

    prepletajo prostovoljske in profesionalne dejavnosti. Na primeru društva prikaže

    konfliktna razmerja med skupinami, hkrati pa opiše recipročnost in sodelovanje ter

    poenotenje kulturnih predpostavk, ki so pomembne za doseganje skupnih ciljev. Avtor

    ugotavlja, da nestabilna in nasprotujoča si razmerja v društvu utemeljujejo nenavaden

    preplet med hierarhično organizacijo in egalitarno skupnostjo, ki jo britanski socialni

    antropolog Martin Parker imenuje »skupnizacija«. Takšna družbena oblika je sicer

    strukturirana in organizirana, a hkrati utemeljena na rudimentarni pripadnosti in

    solidarnosti njenih članov. Meja med delom in prostim časom je v njej v dobršni meri

    zabrisana, hierarhična razmerja niso jasna in poudarjena, njeni člani imajo enak delež

    pri produkciji in dejavnostih, vanjo rekrutirajo predvsem enako misleče posameznike,

    odločanje v njej pa poteka počasi in z demokratičnimi procesi. Številne od teh lastnosti

    najdemo v DOPPS, ki deluje kot preplet organizacije in omrežja oziroma skupnosti.

    Organizacija torej soobstaja in se simbiotično dopolnjuje z omrežjem ali skupnostjo

    kot entiteta, ki je ne moremo upodobiti s preprostim dvodimenzionalnim modelom

    (organigramom). V njej se namreč prepletata dva modela sodelovanja, in sicer

    hierarhična organizacija s »piramidalno« strukturo ter horizontalna skupnost oziroma

    omrežje prostovoljcev, v katerem se razmerja nenehno na novo definirajo.

    Ključne besede:

    organizacija, skupnost, omrežje, ornitološko društvo, varovanje

    narave


    Zaloga po knjižnicah (COBISS.SI-ID: 37546797)
  • Cirila Toplak:

    »Za nov družbeni red«: genealogija samoupravljanja

    PDF več

    Izvleček:

    V prispevku sem predstavila zgodovinski razvoj koncepta samoupravljanja iz

    političnoekonomske teorije, kot so ga utemeljili utopični socialisti in anarhisti, na

    primer Pierre Joseph Proudhon (Kaj je lastnina?, 1890), v našem prostoru pa krščanski

    socialist Andrej Gosar leta 1935 v knjigi Za nov družbeni red. Edvard Kardelj (Smeri

    razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja, 1979) je bil nato tvorec

    zakonodaje, ki je uvedla samoupravljanje v SFRJ v začetku 50. let 20. stoletja. Analizirala

    sem specifične okoliščine, ki so botrovale odločitvi za uvedbo samoupravljanja v

    SFRJ, ter razloge za njegov neuspeh oziroma prekinitev implementacije z razpadom

    Jugoslavije v začetku 90. let. Ocenila sem vpliv jugoslovanskega modela samoupravljanja

    na druge politične skupnosti v svetu do danes in kaj od tega koncepta je v sodobnosti

    ostalo oziroma oživelo v Sloveniji.

    V prispevku sem poskusila odgovoriti na naslednja vprašanja: Zakaj delavsko

    samoupravljanje v socialistični Sloveniji oziroma Jugoslaviji ni uspelo? Kako je

    mogoče koncept samoupravljanja misliti in reaktualizirati v sodobnem slovenskem

    politično-ekonomskem kontekstu? Ali avtonomizem, ki je ena izmed teoretskih

    podlag samoupravljanja, lahko konstituira učinkovito alternativo oziroma grožnjo

    neoliberalnemu globalnemu kapitalizmu?

    Ključne besede:

    samoupravljanje, zgodovina, politična teorija


    Zaloga po knjižnicah (COBISS.SI-ID: 32857693)
  • Nina Vodopivec:

    Družbene solidarnosti v času socialističnih tovarn in individualizacije družbe

    PDF več

    Izvleček:

    O solidarnosti razmišljam kot o družbeni solidarnosti. To odpira vprašanje o

    družbeni vključenosti in pripadnosti. Izhajam iz kritike sodobne ekonomizacije družbe

    in se zavzamem za to, da bi solidarnost mislili širše od ekonomske forme. Sklicujem

    se na organizacijo in ideologijo dela v socializmu, na pomen dela in socialistične

    tovarne, na njeno vlogo kot družbenega povezovalca oziroma oblikovalca skupnosti,

    njene infrastrukture, socialne ter simbolne krajine, na procese sodobnih političnoekonomskih preoblikovanj in individualizacije ter na paradigmo samoodgovornosti.

    V prispevku izhajam iz terenskega dela v Predilnici Litija in intervjujev s tekstilnimi

    delavkami, delavci, menedžerji in direktorji v Sloveniji (gradivo zbrano med letoma

    2000 in 2011). Prispevek ni mišljen zgolj kot razmislek o solidarnosti v socialistični

    preteklosti in sodobnem času, temveč tudi kot možnost vzpostavljanja prostora za

    drugačne oblike solidarnosti v nadaljevanju.

    Ključne besede:

    družbena solidarnost, tekstilne delavke, socialistična tovarna,

    organizacija in ideologija dela, postsocialistične spremembe


    Zaloga po knjižnicah (COBISS.SI-ID: 3224436)
  • Raquel Alquézar, Patricia Homs, Núria Morelló, Diana Sarkis:

    Prácticas cooperativas: ¿estrategias de supervivencia, movimientos alternativos o reincrustación capitalista?/Zadružne prakse: strategije preživetja, alternativna gibanja ali vpetost v kapitalizem?

    PDF več

    Izvleček:

    Zadružne prakse so hrbtenica socialne reprodukcije v človeških družbah.

    Neoklasični diskurz je poskušal zakriti pomen medsebojenga sodelovanja v

    družbenoekonomskih odnosih, vendar je v človeški zgodovini veliko primerov, ko so

    vzajemnost, sodelovanje in solidarnost v središču ekonomskih praks.

    Prispevek izpostavi dva etnografska primera. Prvi analizira diskurze in prakse

    zadružnih mrež za oskrbovanje z ekološkimi proizvodi, v katerih se povezujejo

    mali pridelovalci, drugi pa finančno zadrugo Coop57 in njeno organiziranost na

    osnovi vrednot, ki gojijo avtonomijo in sodelovanje delavcev pri proizvodnji dobrin

    in storitvah. Obe praksi je mogoče brati kot: 1. strategijo boja za življenje, ki cveti v

    razpokah naraščajoče kapitalistične hegemonije, in 2. predmet kapitalističnih politik

    integriranja protihegemonij v v neoliberalne politične modele.

    V prispevku ta dva koncepta soočamo s konceptom »različnih ekonomij« in se –

    da bi se približali tem zadružnim praksam – sprašujemo o hevristični vrednosti ideje

    hegemonističnega disputa v vsakdanjem življenju.

    Ključne besede:

    zadruge, alternativne ekonomije, razširjena reprodukcija, reembedment, socialni boj


    Zaloga po knjižnicah (COBISS.SI-ID: 55714146)
  • Irene Sabaté:

    Del país de los propietarios al país de los sobreendeudados: reciprocidad, solidaridad y proyectos de transformación sistémica en tiempos de crisis/Od dežele lastnikov do dežele prezadolženih: recipročnost, solidarnost in načrtovanje sistemskega preoblikovanja v času krize

    PDF več

    Izvleček:

    V Španiji se je zdel med nedavnim nepremičninskim balonom nakup stanovanja

    najugodnejša strategija za rešitev stanovanjskega problema in obstajal je družbeni

    konsenz glede potrebe po hipotekarnem zadolževanju. Toda zaradi finančne in

    nepremičninske krize se je obveznost vračanja posojil množično in neogibno kršila.

    Val hipotekarnih izvršb je sovpadel z zaznavanjem zloma moralnih načel, kot

    so pravična kompenzacija za napor in žrtvovanje, dajanje prednosti zadovoljevanju

    osnovnih potreb pred finančnimi obveznostmi, možnost druge priložnosti za

    prezadolžene in odgovornost države, da zagotovi državljanom preživetje.

    V takih okoliščinah prizadeti aktivirajo ali okrepijo strategije pretoka sredstev, ki

    združujejo logiko vzajemnosti in trga. Hkrati je sedanje socialno nelagodje sprožilo

    družbeno gibanje Plataforma de Afectados por la Hipoteca (PAH), ki usmerja

    kolektivno delovanje tako v krepitev oblik netržnega pretoka kot v politični pritisk, da

    bi dosegli zakonske spremembe.

    Glede na navedeno se sprašujemo, v kolikšni meri zmorejo strategije, ki jih

    izvajajo hipotekarni dolžniki, zagotoviti na eni strani domačo reprodukcijo in na drugi

    preoblikovati same strukture finančnega kapitalizma, ki to reprodukcijo ogrožajo.

    Trdimo, da potencial strategij proti prezadolževanju temelji na preizpraševanju, ali

    je vračanje hipotekarnih dolgov obvezno, in na obravnavanju prezadolževanja kot

    nezakonitega stanja.

    Ključne besede:

    prezadolženost, stanovanja, hipotekarne izvršbe, vzajemnost,

    ekonomska kriza


    Zaloga po knjižnicah (COBISS.SI-ID: 55762530)
  • Valerija Korošec:

    Zgodba (predloga) o UTD v Sloveniji in njen kontekst

    PDF več

    Izvleček:

    V prispevku je opisana osebna izkušnja, ki služi kot podlaga za razmislek o tem,

    zakaj je ideja univerzalnega temeljnega dohodka iz povsem teoretičnega koncepta v

    knjigah in predloga uradnice za izboljšavo sistema socialne varnosti postala raison

    d'etre organizacije (Sekcije za promocijo UTD v Sloveniji, približno 20 ljudi). Za

    razumevanje tega služi opis konteksta razvoja ideje in (Predloga o) univerzalnem

    temeljnem dohodku (UTD) v Sloveniji: službeno okolje vladnega urada, državni

    aparat, strokovna sredina, univerzitetno okolje, politična sfera in njihovi odzivi na

    idejo univerzalnega temeljnega dohodka. Pri poskusu razumevanja delovanja države

    in (civilne) družbe v času paradigmatskega prehoda iz industrijske v postindustrijsko

    družbo je pomembno vedeti, zakaj so se stvari zgodile tako, kot so se.

    Ključne besede:

    univerzalni temeljni dohodek (UTD), »industrija revščine«, paradigmatski premik, postindustrijska družba


    Zaloga po knjižnicah (COBISS.SI-ID: 55763042)

Varia
  • Cvetka Hedžet Tóth:

    Kierkegaardova moralna strast

    PDF več

    Izvleček:

    Ob dvestoti obletnici Kierkegaardovega rojstva so predstavljeni nazori danskega

    filozofa, imenovanega danski Sokrat in tudi nordijski Pascal, Sørena Kierkegaarda, ki

    je začetnik eksistencialistične misli v novejši filozofiji. Poudarek je na etični razsežnosti

    njegove filozofije, ki izrazito poudarja pomen in vlogo človeka kot posameznika

    in pri tem zelo kritično zavrača v sistem naravnano misel. Članek predstavlja tudi

    Kocbekovo razumevanje Kierkegaarda glede na to, da je ravno Kocbek pri nas pisal

    o njem med prvimi, že pred drugo svetovno vojno. Predstavil ga je kot misleca, ki

    je hkrati še umetnik, predvsem pa strasten etik, čeprav zelo mnogovrsten in težko

    razumljiv. Kljub temu nam je Kierkegaard približal nemir modernega človeka in je na

    novejšo misel trajno vplival s stališčem, da je subjektivnost, ki je notranjost, resnica.

    Ključne besede:

    Søren Kierkegaard, eksistencializem, etika, svoboda


    Zaloga po knjižnicah (COBISS.SI-ID: 37512237)
  • Asta Vrečko:

    Problematika taboriščne umetnosti in Zoran Mušič

    PDF več

    Izvleček:

    Tematiko taborišč, holokavsta in genocida v umetnosti lahko najdemo pri

    umetnikih različnih generacij in v različnih medijih. Pri razmišljanju o tovrstni

    umetnosti se praviloma pojavijo podobne dileme in problemi. K umetniškim in

    umetnostnim vprašanjem avtorji praviloma pazljivo pristopajo, ta vprašanja navadno

    ostanejo v senci dilem in razmišljanj o moralni upravičenosti in zgodovinske točnosti

    teh umetniških del.

    Umetnike, ki se ukvarjajo s taboriščno umetnostjo, lahko grobo delimo na tiste,

    ki so internacijo izkusili na lastni koži, in na tiste, ki je niso. Zoran Mušič (1909-2005)

    je eden najbolj uveljavljenih slovenskih slikarjev 20. stoletja in je preživel obe svetovni

    vojni ter internacijo v Dachauu. Ohranjena so njegova dela iz časa internacije, k

    taboriščni tematiki pa se je v slikarstvu vrnil šele mnogo pozneje, v sedemdesetih in

    osemdesetih letih 20. stoletja, v ciklusu grafik in platen s skupnim naslovom Nismo

    poslednji. Ta vrnitev umetnikov k temam taborišča po dolgem premoru ni neznačilna

    in jo lahko najdemo tudi pri drugih umetnikih, desetletja nastanka ciklusa Nismo

    poslednji pa tudi širše zaznamuje pojav spominske literature in likovne umetnosti.

    Mušičeva dela tega ciklusa zaznamujejo tako dovršena estetika in likovne prvine kot

    neposredna kruta realnost upodobljenega, kar jih naredi še dodatno zanimava tudi v

    kontekstu širše problematike tega področja. V prispevku poizkusim njegova dela iz

    ciklusa Nismo poslednji umestiti v širši kontekst taboriščne in pričevanjske umetnosti.

    Ključne besede:

    taboriščna umetnost, Zoran Mušič, slikarstvo, Nismo poslednji


    Zaloga po knjižnicah (COBISS.SI-ID: 55763298)
  • Vitomir Tepeš:

    Reformacijski tokovi in njihova politična okolja – na primeru Francije, Anglije/Škotske in »Slovenije«

    PDF več

    Izvleček:

    Tri gibanja, ki so opisana v tem članku, izhajajo iz angleško-škotskega,

    francoskega in slovenskega narodnostnega ozadja. Angleži so bili pri obravnavanju

    idej protestantizma zelo dosledni. Zelo zavzeti so bili tudi pri ohranjanju kontinuitete s

    starim ekleziastičnim redom. Posledica tega je bila, da je poimenovanje »protestantski«

    za kar nekaj časa ostalo v ozadju. To pa je hkrati pomenilo tudi začetek nekega drugega

    gibanja, imenovanega evangelijsko gibanje, kar pomeni »zanimati se za evangelij«, ki

    se je dokončno izoblikovalo šele v 19. stoletju. Ta zakasnitev je bila povezana predvsem

    z razvojem ideje svobodne cerkve v svobodni državi, ki so jo izkušali tako katoličani

    kot tudi protestantje. V vmesnem času pa je nastal dovolj dolg časovni presledek,

    tako da so Angleži premogli dovolj civilne in politične modrosti – in nastala je nova

    ekleziastična stvarnost anglikanske cerkve. Francozi so odločno zarezali na področje

    odnosa med sekularnostjo in ekleziastičnostjo. Slovensko gibanje pa je, kot navidezno

    nepomembno, ubralo povsem svojo ekleziastično smer. Za Slovence je bilo uradno

    izbrano poimenovanje svojega naroda tisto, ki je prineslo dovolj začetne moči, da

    so se lahko kasneje, v 20. stoletju, tudi politično osamosvojili. Če na koncu pod to

    obdobje potegnemo črto, lahko ugotovimo, da je reformacijsko gibanje srednjega veka

    v Evropo prineslo veliko mero raznolikosti.

    Ključne besede:

    reformacija, protestantizem, Anglija, Francija, Slovenija, Henrik VIII., Kalvin, Trubar


    Zaloga po knjižnicah (COBISS.SI-ID: 55763554)

Recenzije
  • Tine Germ:

    Marina Vicelja-Matijašić: Ikonologija

    PDF več
    Ključne besede:

    Marina Vicelja-Matijašić, ikonologija, recenzija


    Zaloga po knjižnicah (COBISS.SI-ID: 55229538)
  • Cvetka Hedžet Tóth:

    Igor Škamperle: Endimionove sanje. Oblike imaginacije in simbolne tvorbe: Eseji in razprave iz sociologije kulture

    PDF več
    Ključne besede:

    sociologija kulture, eseji, recenzija


    Zaloga po knjižnicah (COBISS.SI-ID: 37511725)
Ars & Humanitas 8/1 (2014) Prelistaj Izšlo z denarno pomočjo JAK RS.