Filter
Ars & Humanitas 5/2 (2011)
Poudarjeno
Ko je Lukijan (o. 120–192) napisal dialoško delo »Filozofi na dražbi«, je nedvomno vedel, kaj se bo dogajalo v zgodnjem 21. stoletju. Že takrat je predvidel kopico brezhibnih intelektualnih in političnih avtoritet, ki so se, vsaj nekateri, kar rodili s pravico, biti bog in se po božje obnašati, ker mi, pač statisti, ki spremljamo njihovo početje, tako ali tako lahko samo strmimo. Tako kot so v Lukijanovih dneh ocenjevali aplikativno vrednost fi lozofov in jih v skladu z njo plačali in nahranili, se dogaja novodobnim humanistom, da smo postavljeni na dražbe z razpisi, kjer smo glede na točke in impaktfaktorje ocenjeni in noben naš odgovor, da (o)cena ni pravična, ne velja, saj se lahko pritožimo samo na postopek (dražbe), kjer je odgovor vnaprej znan. Vsebina in pomen dela, v tem primeru intelektualnega dosežka, sta irelevantni kategoriji, to spoznanje je Lukijan grenko zabelil.Iz prispevka: Ars saturae: misli o satiri in njenih obrazih (Nataša Golob)
« Nazaj na predstavitev revije
Kazalo
-
Nataša Golob:
Ars saturae: misli o satiri in njenih obrazih: uvodnik v tematski sklop "o satiri"
PDF več -
Leon Stefanija:
Satira v glasbi
PDF več -
Nataša Golob:
Belial, procurator infernalis ali kdo je v resnici kriv
PDF večKljučne besede:roman iz pekla, slovenske srednjeveške knjižnice, pravni procesi,
Lucifer, Belial, Jacobus (Jacopo) da Teramo, Otto der Rasp, pravo, srednji vek, Lucifer, Belial, stari tiski
Zaloga po knjižnicah (COBISS.SI-ID: 277776128) -
Nataša Kavčič:
Z margin srednjeveških rokopisov
PDF večKljučne besede:drolerije, humor, karikatura, iluminirani rokopisi, marginalna dekoracija
Zaloga po knjižnicah (COBISS.SI-ID: 50427490) -
Branko Madžarevič:
Resnica in lažbeseda v renesančni satiri
PDF večKljučne besede:enigma, esej, karikatura, norost, paradoksalna hvalnica, pasticcio, resnica, satira, utopija, Céline, Erazem Rotterdamski, Montaigne, Thomas More, Rabelais, Telemska opatija
Zaloga po knjižnicah (COBISS.SI-ID: 277783808) -
Branka Kalenić Ramšak:
Nova umetnost ustvarjanja komedij v tem času ali španska komedija zlatega veka
PDF večKljučne besede:španski zlati vek, gledališče, Lope de Vega, nova komedija
Zaloga po knjižnicah (COBISS.SI-ID: 47584610)
Varia
-
Nadja Bartol:
Motiv raja v Poslednji sodbi Fra Angelica
PDF večKljučne besede:raj, poslednja sodba, Fra Angelico, slikarstvo, ikonografija, renesančna umetnost
Zaloga po knjižnicah (COBISS.SI-ID: 2844554) -
Gašper Cerkovnik:
Hortuli animae iz let 1516 in 1548 v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani: predreformacijski molitvenik in njegova luteranska transformacija
PDF večKljučne besede:Hortulus animae, Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani, lesorezne ilustracije, predreformacijska pobožnost, protestantska pobožnost,
Lukas Cranach st., Georg Rhau
Zaloga po knjižnicah (COBISS.SI-ID: 47577954) -
Aykut Gürçağlar:
Vedute Carigrada kot imaginarnega orientalskega mesta skozi oči britanskih slikarjev
PDF večIzvleček:
Članek obravnava imaginarne carigrajske vedute dveh angleških slikarjev 19.
stoletja ter jih postavlja v kontekst orientalizma in otomansko-britanskih stikov.
Osredotoča se na analizo dveh ključnih slik obeh slikarjev. Britanski umetniki, ki
so obiskali prestolnico otomanskega cesarstva, niso bili zmeraj poklicni slikarji in
njihovi obiski Carigrada niso imeli zmeraj umetniških ciljev. Avtor razkriva, kako
ekonomskim, političnim in vojaškim povezavam med Veliko Britanijo in prestolnico
otomanskega cesarstva ni uspelo v zadostni meri definirati umetnostne produkcije, ki
je vzpostavila podobo Orienta v Zahodnem svetu.
V prvem delu članek defi nira izoblikovanje in razumevanje pojma Orient na
Zahodu. Nadaljuje z obravnavo politike Otomanskega imperija do Zahoda ter
njegovih političnih, ekonomskih in umetnostnih vezi z Zahodno Evropo, prek
katerih se poskuša vzpostaviti kot del Zahodnega sveta. V nadaljevanju avtor oriše
zgodovinski razvoj orientalizma, zlasti odnosov med Veliko Britanijo in Otomanskim
imperijem. V osrednjem delu se posveti analizi ene najzgodnejših vedut Carigrada,
delu britanskega pomorščaka Th omasa Morgana in delom dveh britanskih slikarjev
19. stoletja. Raziskuje predvsem razloge za vključevanje imaginarnih elementov,
za katere so na Zahodu verjeli, da so resnični in da predstavljajo obstoječe stanje v
otomanski prestolnici.
Ključne besede:orientalizem, carigrajske imaginarne vedute, angleški slikarji
Zaloga po knjižnicah (COBISS.SI-ID: 277786624) -
David Krašovec:
Réflexions sur le langage d'un relief de 1512: ni Renaissance ni gothique ou comment dépasser les limites de l’histoire de l’art/Premišljevanja o govorici nekega reliefa iz leta 1512: ne renesansa ne gotika ali kako preseči meje umetnostne zgodovine
PDF večIzvleček:
Kamin škofijske palače v Ljubljani je eno od najbolj nenavadnih umetniških del z
začetka 16. stoletja. S katerimi konteksti je treba povezati to anonimno delo, ki je nastalo
okrog leta 1512? To je bistveno vprašanje, ki ga je treba razrešiti brez posploševanj, kar
pomeni, da se je treba soočiti s problematiko, namesto da bi se ji izogibali. Ta kamin,
ki so mu raziskovalci namenjali le malo pozornosti, naj bi vseboval prvine »gotike«
in »renesanse«, toda te besede leta 1512 niso imele nobenega pomena, preprosto niso
obstajale. Edina beseda, ki so jo takrat uporabljali v škofijski palači v Ljubljani, je bila
»eleganten«, in to besedo je treba postaviti v nasprotje z drugim izrazom, ki je bil
takrat v Evropi zelo v modi, »barbarski«. Med osebnostmi, ki jih je treba umestiti
okrog tega dela, sta škof Krištof Ravbar in humanist Avguštin Prygl, opredeliti pa
je mogoče tudi širši intelektualni krog z Bernardom Pergerjem, Lorenzom Vallo,
Angelom Polizianom in Francescom Colonnom. Če smo pozorni na spise teh avtorjev,
še posebej na Colonnove, ni pravega vrednostnega nasprotja med njihovim časom
in antiko. Pri njej se navdihujejo, da bi ustvarili govorico – nosilko kulture –, ne da
bi zavračali srednjeveško umetnost, pri čemer so spoštovali superiornost krščanstva.
Težko je poimenovati bitja, upodobljena na kaminu škofijske palače, in
poimenovanje je lahko celo nevarno. Ne smemo prezreti tega semantičnega problema,
kajti vsako navajanje imena se sklicuje na določeno kulturno ali jezikovno ozadje,
ki nezavedno usmerja naše sklepanje. Prav tako je nemogoče uporabljati besedišče
tiste dobe, ker pogosto ne vemo, katere jezike so govorili naročniki in umetniki ter
kako so prilagajali ali prevajali določene izraze (to je bil pravi intelektualni problem že
okrog leta 1500 – spor o nominalizmu, prve teorije prevajanja, Colonnova semantična
oklevanja). Zavedali so se tudi, da ime trdno določi neko poljubno resničnost ter ne
razreši problema razmerja med jezikovnimi bitnostmi in miselnimi predstavami. Tako
zadnje raziskave na temo hibridizacije in metamorfoze zavzamejo stališče, da je treba
bitja predvsem dobro opisati in jim ne dajati imen, ker jih lahko s tem iztrgamo iz
njihovega konteksta.
V Ljubljani ne vemo, ali gre za tuja, imaginarna, sanjska ali mitska bitja, preprosto
za stare zglede ali igrive stvaritve. Poleg tega je bil proces hibridizacije v tistem času
po Evropi zelo razširjen na različnih ravneh kulture, vsak primer je specifičen. Z
enakimi težavami se srečujemo pri dekorativnem rastlinskem okrasju, ki ne napotuje
na nobeno posebno kulturno sfero – ali na več sfer hkrati.
Da bi bolje razumeli kontekst, bomo skušali zamejiti problematiko govorice –
umetniške, književne in domače. Ob preučevanju, kako je sestavljen kamin, lahko
analiziramo tip govorice, ki je uporabljen. Noben jezik še ni določen (niti latinščina
ne) in izbrati neki jezik pomeni tudi, da se človek vpiše v zgodovino, v politično in
zemljepisno polje. Ker je Ljubljana križišče, so bile izbire nabite s pomenom, ljudje so
se hoteli vpisovati v različna kulturna področja, med različne oblasti, od Rima, prek
Svetega rimskega cesarstva in tja do slovanskega sveta. V tem kontekstu je bila naloga
antike ponuditi celoto modelov, vendar pa je nikakor ne smemo obravnavati kot oviro
za udejanjanje umetniške svobode in inteligence. To dvoje je imela, nasprotno, nalogo
spodbujati.
Analiza tipologije kamina kaže, da ne ustreza nobeni geografi ji, interpretira tako
antiko kakor tudi srednji vek in je inovativna – ne glede na kakovost izdelave. Prisotna
je torej jasna volja po razlikovanju od svojih sodobnikov. Da bi bolje preučili to
razsežnost, je treba poseči po orodjih, lastnih govoricam. Mogoče je uporabiti splošen
izraz »govorica umetnosti«, semiologija ali deli diskurza v retoriki, toda to nam le
malo pomaga.
Preveč prvin glede namenov se nam izmika. Zato je praktično nemogoče, da bi
se na njihovi osnovi lotili medbesedilnega branja, ki bi razkrilo avtorja, osebo, ki ji
je delo posvečeno/naročnika, gledalca. Tudi ni več sledu o razpravah o »arhitekturni
govorici«, toda interpretacije Vitruvija so bile še zelo polemične – in torej vir svobode.
Dejansko kamin ustreza izjemno nenavadnemu ukvarjanju z oblikami, do katerega je
v Avstriji in Evropi prišlo v letih 1500–1520.
Torej je treba kamin škofijske palače v Ljubljani poskusiti gledati in obravnavati
zunaj vsakega referenčnega sistema, osredotočenega na Italijo ali na kakšno drugo
pokrajino. To delo se opredeljuje samo kot lastno središče svojega referenčnega sistema.
Če analiziramo like kot sintagme s sistemom paradigem in leksemov, je mogoče razbrati
»jezikovno strukturo«. Najprej, površina ali praznina nimata vrednosti paradigme,
če uporabimo teorije Aloisa Riegla in Clauda Zilberberga, liki so torej omejeni na
preprost diskurz brez razmerja s kaminom, ki je njihov nosilec. Kar zadeva slovnična
obrazila, je sistem števila in spolov zelo poenostavljen, interakcije med različnimi
prvinami kamina so torej omejene na najmanjšo možno mero. Sami liki so sestavljeni
iz leksikalnih in ne gramatikalnih sintagem, s prehodnimi glagolskimi razmerji. Ta poenostavitev govorice, v kateri pa ostaja nekaj jasnih pravil, vendarle osvetljuje napor
in premišljevanje obdobja, kako narediti za svojo govorico in kulturo preteklosti, z
namenom utrditi in poveličati sedanjost ter ne obuditi v življenje časa, ki so ga takrat
že imeli za mrtvega. Na semantični ravni je velik problem, kako na novo izraziti svoje
znanje, da bi ga mogli prenesti dalje. Na primer: obrtnik, ki je delal kamin, ni imel
jezikoslovnega, kulturnega in teoretičnega znanja, da bi razumel napotila humanistov
škofovskega dvora v Ljubljani, in iz tehničnega vidika je njegova izdelava slab prevod
namenov naročnikov.
Zakaj je vredno, da se posvetimo kaminu škofijske palače v Ljubljani in ne
kakšnemu drugemu delu, bogatejšemu in bolj kakovostnemu, pri katerem bi se bilo
lažje poigravati z izrazi, kjer bi bilo lažje razbirati interakcije? Zato, ker za bogatejša
dela že obstajajo številne analitične metode, medtem ko se je ta kamin upiral vsem
poskusom analize, ostal je zazidan v molk posploševanj. Treba je izdelati nova orodja,
da bi ga pripravili k temu, da »spregovori«, in se osvoboditi splošnosti, ki izbrisujejo
bogastvo posamičnega konteksta.
Tako v Ravbarjevem krogu kakor pri Colonni ni umetnost ne antična ne moderna,
predvsem je nekaj domišljijskega in duševnega. Treba je opustiti idejo vpliva in
uporabiti idejo micelija Gillesa Deleuza in Félixa Guattarija, da bi dojeli medsebojno
vplivanje med intelektualnimi in umetniškimi stvaritvami, se pravi, da ni hierarhične
podreditve, da lahko vsaka prvina vpliva na vse druge ne glede na njihov položaj. Na
Kranjskem je škofijski kamin zelo rodovitno vozlišče v še dokaj neraziskanem miceliju.
Ključne besede:kamin škofijske palače (Ljubljana), renesansa, gotika, hibridizacija, jezik, likovna govorica, umetnost, lingvistika
Zaloga po knjižnicah (COBISS.SI-ID: 33669677) -
Dominika Lušin:
Ikone industrijskega oblikovanja
PDF večKljučne besede:industrijsko oblikovanje, ikone industrijskega oblikovanja,
kulturni pomen predmetov, identiteta, motorno kolo vespa, Alessi
Zaloga po knjižnicah (COBISS.SI-ID: 277792256) -
Katja Mahnič:
Ladislav Benesch o svojem spomeniškovarstvenem delu
PDF večKljučne besede:Ladislav Benesch, kulturna dediščina, spomeniško varstvo
Zaloga po knjižnicah (COBISS.SI-ID: 47815010)
Recenzije
-
Irena Selišnik:
Zdenka Šadl: Umazano delo med stigmo in ponosom: plačane gospodinjske delavke v Sloveniji
PDF večKljučne besede:recenzija, gospodinjsko delo, hišne pomočnice, plačano hišno delo
Zaloga po knjižnicah (COBISS.SI-ID: 47773282) -
Urška Strle:
Mirjam Milharčič Hladnik (zbrala in uredila): IN – IN: življenjske zgodbe o sestavljenih identitetah
PDF večKljučne besede:izseljenci, priseljenci, kulturna identiteta, večkulturnost, življenjske zgodbe, recenzija
Zaloga po knjižnicah (COBISS.SI-ID: 33728045) -
Rebeka Vidrih:
Matthew Beaumont, Andrew Hemingway, Esther Leslie, John Roberts (ed.): As Radical as Reality Itself. Essays on Marxism and Art for the 21th Century
PDF večKljučne besede:umetnostna zgodovina, marksizem, teorija umetnosti
Zaloga po knjižnicah (COBISS.SI-ID: 47860322)
