Filter

 

Ars & Humanitas 5/2 (2011)

Poudarjeno

Ko je Lukijan (o. 120–192) napisal dialoško delo »Filozofi na dražbi«, je nedvomno vedel, kaj se bo dogajalo v zgodnjem 21. stoletju. Že takrat je predvidel kopico brezhibnih intelektualnih in političnih avtoritet, ki so se, vsaj nekateri, kar rodili s pravico, biti bog in se po božje obnašati, ker mi, pač statisti, ki spremljamo njihovo početje, tako ali tako lahko samo strmimo. Tako kot so v Lukijanovih dneh ocenjevali aplikativno vrednost fi lozofov in jih v skladu z njo plačali in nahranili, se dogaja novodobnim humanistom, da smo postavljeni na dražbe z razpisi, kjer smo glede na točke in impaktfaktorje ocenjeni in noben naš odgovor, da (o)cena ni pravična, ne velja, saj se lahko pritožimo samo na postopek (dražbe), kjer je odgovor vnaprej znan. Vsebina in pomen dela, v tem primeru intelektualnega dosežka, sta irelevantni kategoriji, to spoznanje je Lukijan grenko zabelil.

Iz prispevka: Ars saturae: misli o satiri in njenih obrazih (Nataša Golob)


« Nazaj na predstavitev revije

Kazalo

Študije
  • Nataša Golob:

    Ars saturae: misli o satiri in njenih obrazih: uvodnik v tematski sklop "o satiri"

    PDF več
    Ključne besede:

    satira, književnost


    Zaloga po knjižnicah (COBISS.SI-ID: 277775104)
  • Leon Stefanija:

    Satira v glasbi

    PDF več
    Ključne besede:

    satira, glasba, pomenoslovje glasbe


    Zaloga po knjižnicah (COBISS.SI-ID: 47754594)
  • Nataša Golob:

    Belial, procurator infernalis ali kdo je v resnici kriv

    PDF več
    Ključne besede:

    roman iz pekla, slovenske srednjeveške knjižnice, pravni procesi,

    Lucifer, Belial, Jacobus (Jacopo) da Teramo, Otto der Rasp, pravo, srednji vek, Lucifer, Belial, stari tiski


    Zaloga po knjižnicah (COBISS.SI-ID: 277776128)
  • Nataša Kavčič:

    Z margin srednjeveških rokopisov

    PDF več
    Ključne besede:

    drolerije, humor, karikatura, iluminirani rokopisi, marginalna dekoracija


    Zaloga po knjižnicah (COBISS.SI-ID: 50427490)
  • Branko Madžarevič:

    Resnica in lažbeseda v renesančni satiri

    PDF več
    Ključne besede:

    enigma, esej, karikatura, norost, paradoksalna hvalnica, pasticcio, resnica, satira, utopija, Céline, Erazem Rotterdamski, Montaigne, Thomas More, Rabelais, Telemska opatija


    Zaloga po knjižnicah (COBISS.SI-ID: 277783808)
  • Branka Kalenić Ramšak:

    Nova umetnost ustvarjanja komedij v tem času ali španska komedija zlatega veka

    PDF več
    Ključne besede:

    španski zlati vek, gledališče, Lope de Vega, nova komedija


    Zaloga po knjižnicah (COBISS.SI-ID: 47584610)

Varia
  • Nadja Bartol:

    Motiv raja v Poslednji sodbi Fra Angelica

    PDF več
    Ključne besede:

    raj, poslednja sodba, Fra Angelico, slikarstvo, ikonografija, renesančna umetnost


    Zaloga po knjižnicah (COBISS.SI-ID: 2844554)
  • Gašper Cerkovnik:

    Hortuli animae iz let 1516 in 1548 v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani: predreformacijski molitvenik in njegova luteranska transformacija

    PDF več
    Ključne besede:

    Hortulus animae, Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani, lesorezne ilustracije, predreformacijska pobožnost, protestantska pobožnost,

    Lukas Cranach st., Georg Rhau


    Zaloga po knjižnicah (COBISS.SI-ID: 47577954)
  • Aykut Gürçağlar:

    Vedute Carigrada kot imaginarnega orientalskega mesta skozi oči britanskih slikarjev

    PDF več

    Izvleček:

    Članek obravnava imaginarne carigrajske vedute dveh angleških slikarjev 19.

    stoletja ter jih postavlja v kontekst orientalizma in otomansko-britanskih stikov.

    Osredotoča se na analizo dveh ključnih slik obeh slikarjev. Britanski umetniki, ki

    so obiskali prestolnico otomanskega cesarstva, niso bili zmeraj poklicni slikarji in

    njihovi obiski Carigrada niso imeli zmeraj umetniških ciljev. Avtor razkriva, kako

    ekonomskim, političnim in vojaškim povezavam med Veliko Britanijo in prestolnico

    otomanskega cesarstva ni uspelo v zadostni meri definirati umetnostne produkcije, ki

    je vzpostavila podobo Orienta v Zahodnem svetu.

    V prvem delu članek defi nira izoblikovanje in razumevanje pojma Orient na

    Zahodu. Nadaljuje z obravnavo politike Otomanskega imperija do Zahoda ter

    njegovih političnih, ekonomskih in umetnostnih vezi z Zahodno Evropo, prek

    katerih se poskuša vzpostaviti kot del Zahodnega sveta. V nadaljevanju avtor oriše

    zgodovinski razvoj orientalizma, zlasti odnosov med Veliko Britanijo in Otomanskim

    imperijem. V osrednjem delu se posveti analizi ene najzgodnejših vedut Carigrada,

    delu britanskega pomorščaka Th omasa Morgana in delom dveh britanskih slikarjev

    19. stoletja. Raziskuje predvsem razloge za vključevanje imaginarnih elementov,

    za katere so na Zahodu verjeli, da so resnični in da predstavljajo obstoječe stanje v

    otomanski prestolnici.

    Ključne besede:

    orientalizem, carigrajske imaginarne vedute, angleški slikarji


    Zaloga po knjižnicah (COBISS.SI-ID: 277786624)
  • David Krašovec:

    Réflexions sur le langage d'un relief de 1512: ni Renaissance ni gothique ou comment dépasser les limites de l’histoire de l’art/Premišljevanja o govorici nekega reliefa iz leta 1512: ne renesansa ne gotika ali kako preseči meje umetnostne zgodovine

    PDF več

    Izvleček:

    Kamin škofijske palače v Ljubljani je eno od najbolj nenavadnih umetniških del z

    začetka 16. stoletja. S katerimi konteksti je treba povezati to anonimno delo, ki je nastalo

    okrog leta 1512? To je bistveno vprašanje, ki ga je treba razrešiti brez posploševanj, kar

    pomeni, da se je treba soočiti s problematiko, namesto da bi se ji izogibali. Ta kamin,

    ki so mu raziskovalci namenjali le malo pozornosti, naj bi vseboval prvine »gotike«

    in »renesanse«, toda te besede leta 1512 niso imele nobenega pomena, preprosto niso

    obstajale. Edina beseda, ki so jo takrat uporabljali v škofijski palači v Ljubljani, je bila

    »eleganten«, in to besedo je treba postaviti v nasprotje z drugim izrazom, ki je bil

    takrat v Evropi zelo v modi, »barbarski«. Med osebnostmi, ki jih je treba umestiti

    okrog tega dela, sta škof Krištof Ravbar in humanist Avguštin Prygl, opredeliti pa

    je mogoče tudi širši intelektualni krog z Bernardom Pergerjem, Lorenzom Vallo,

    Angelom Polizianom in Francescom Colonnom. Če smo pozorni na spise teh avtorjev,

    še posebej na Colonnove, ni pravega vrednostnega nasprotja med njihovim časom

    in antiko. Pri njej se navdihujejo, da bi ustvarili govorico – nosilko kulture –, ne da

    bi zavračali srednjeveško umetnost, pri čemer so spoštovali superiornost krščanstva.

    Težko je poimenovati bitja, upodobljena na kaminu škofijske palače, in

    poimenovanje je lahko celo nevarno. Ne smemo prezreti tega semantičnega problema,

    kajti vsako navajanje imena se sklicuje na določeno kulturno ali jezikovno ozadje,

    ki nezavedno usmerja naše sklepanje. Prav tako je nemogoče uporabljati besedišče

    tiste dobe, ker pogosto ne vemo, katere jezike so govorili naročniki in umetniki ter

    kako so prilagajali ali prevajali določene izraze (to je bil pravi intelektualni problem že

    okrog leta 1500 – spor o nominalizmu, prve teorije prevajanja, Colonnova semantična

    oklevanja). Zavedali so se tudi, da ime trdno določi neko poljubno resničnost ter ne

    razreši problema razmerja med jezikovnimi bitnostmi in miselnimi predstavami. Tako

    zadnje raziskave na temo hibridizacije in metamorfoze zavzamejo stališče, da je treba

    bitja predvsem dobro opisati in jim ne dajati imen, ker jih lahko s tem iztrgamo iz

    njihovega konteksta.

    V Ljubljani ne vemo, ali gre za tuja, imaginarna, sanjska ali mitska bitja, preprosto

    za stare zglede ali igrive stvaritve. Poleg tega je bil proces hibridizacije v tistem času

    po Evropi zelo razširjen na različnih ravneh kulture, vsak primer je specifičen. Z

    enakimi težavami se srečujemo pri dekorativnem rastlinskem okrasju, ki ne napotuje

    na nobeno posebno kulturno sfero – ali na več sfer hkrati.

    Da bi bolje razumeli kontekst, bomo skušali zamejiti problematiko govorice –

    umetniške, književne in domače. Ob preučevanju, kako je sestavljen kamin, lahko

    analiziramo tip govorice, ki je uporabljen. Noben jezik še ni določen (niti latinščina

    ne) in izbrati neki jezik pomeni tudi, da se človek vpiše v zgodovino, v politično in

    zemljepisno polje. Ker je Ljubljana križišče, so bile izbire nabite s pomenom, ljudje so

    se hoteli vpisovati v različna kulturna področja, med različne oblasti, od Rima, prek

    Svetega rimskega cesarstva in tja do slovanskega sveta. V tem kontekstu je bila naloga

    antike ponuditi celoto modelov, vendar pa je nikakor ne smemo obravnavati kot oviro

    za udejanjanje umetniške svobode in inteligence. To dvoje je imela, nasprotno, nalogo

    spodbujati.

    Analiza tipologije kamina kaže, da ne ustreza nobeni geografi ji, interpretira tako

    antiko kakor tudi srednji vek in je inovativna – ne glede na kakovost izdelave. Prisotna

    je torej jasna volja po razlikovanju od svojih sodobnikov. Da bi bolje preučili to

    razsežnost, je treba poseči po orodjih, lastnih govoricam. Mogoče je uporabiti splošen

    izraz »govorica umetnosti«, semiologija ali deli diskurza v retoriki, toda to nam le

    malo pomaga.

    Preveč prvin glede namenov se nam izmika. Zato je praktično nemogoče, da bi

    se na njihovi osnovi lotili medbesedilnega branja, ki bi razkrilo avtorja, osebo, ki ji

    je delo posvečeno/naročnika, gledalca. Tudi ni več sledu o razpravah o »arhitekturni

    govorici«, toda interpretacije Vitruvija so bile še zelo polemične – in torej vir svobode.

    Dejansko kamin ustreza izjemno nenavadnemu ukvarjanju z oblikami, do katerega je

    v Avstriji in Evropi prišlo v letih 1500–1520.

    Torej je treba kamin škofijske palače v Ljubljani poskusiti gledati in obravnavati

    zunaj vsakega referenčnega sistema, osredotočenega na Italijo ali na kakšno drugo

    pokrajino. To delo se opredeljuje samo kot lastno središče svojega referenčnega sistema.

    Če analiziramo like kot sintagme s sistemom paradigem in leksemov, je mogoče razbrati

    »jezikovno strukturo«. Najprej, površina ali praznina nimata vrednosti paradigme,

    če uporabimo teorije Aloisa Riegla in Clauda Zilberberga, liki so torej omejeni na

    preprost diskurz brez razmerja s kaminom, ki je njihov nosilec. Kar zadeva slovnična

    obrazila, je sistem števila in spolov zelo poenostavljen, interakcije med različnimi

    prvinami kamina so torej omejene na najmanjšo možno mero. Sami liki so sestavljeni

    iz leksikalnih in ne gramatikalnih sintagem, s prehodnimi glagolskimi razmerji. Ta poenostavitev govorice, v kateri pa ostaja nekaj jasnih pravil, vendarle osvetljuje napor

    in premišljevanje obdobja, kako narediti za svojo govorico in kulturo preteklosti, z

    namenom utrditi in poveličati sedanjost ter ne obuditi v življenje časa, ki so ga takrat

    že imeli za mrtvega. Na semantični ravni je velik problem, kako na novo izraziti svoje

    znanje, da bi ga mogli prenesti dalje. Na primer: obrtnik, ki je delal kamin, ni imel

    jezikoslovnega, kulturnega in teoretičnega znanja, da bi razumel napotila humanistov

    škofovskega dvora v Ljubljani, in iz tehničnega vidika je njegova izdelava slab prevod

    namenov naročnikov.

    Zakaj je vredno, da se posvetimo kaminu škofijske palače v Ljubljani in ne

    kakšnemu drugemu delu, bogatejšemu in bolj kakovostnemu, pri katerem bi se bilo

    lažje poigravati z izrazi, kjer bi bilo lažje razbirati interakcije? Zato, ker za bogatejša

    dela že obstajajo številne analitične metode, medtem ko se je ta kamin upiral vsem

    poskusom analize, ostal je zazidan v molk posploševanj. Treba je izdelati nova orodja,

    da bi ga pripravili k temu, da »spregovori«, in se osvoboditi splošnosti, ki izbrisujejo

    bogastvo posamičnega konteksta.

    Tako v Ravbarjevem krogu kakor pri Colonni ni umetnost ne antična ne moderna,

    predvsem je nekaj domišljijskega in duševnega. Treba je opustiti idejo vpliva in

    uporabiti idejo micelija Gillesa Deleuza in Félixa Guattarija, da bi dojeli medsebojno

    vplivanje med intelektualnimi in umetniškimi stvaritvami, se pravi, da ni hierarhične

    podreditve, da lahko vsaka prvina vpliva na vse druge ne glede na njihov položaj. Na

    Kranjskem je škofijski kamin zelo rodovitno vozlišče v še dokaj neraziskanem miceliju.

    Ključne besede:

    kamin škofijske palače (Ljubljana), renesansa, gotika, hibridizacija, jezik, likovna govorica, umetnost, lingvistika


    Zaloga po knjižnicah (COBISS.SI-ID: 33669677)
  • Dominika Lušin:

    Ikone industrijskega oblikovanja

    PDF več
    Ključne besede:

    industrijsko oblikovanje, ikone industrijskega oblikovanja,

    kulturni pomen predmetov, identiteta, motorno kolo vespa, Alessi


    Zaloga po knjižnicah (COBISS.SI-ID: 277792256)
  • Katja Mahnič:

    Ladislav Benesch o svojem spomeniškovarstvenem delu

    PDF več
    Ključne besede:

    Ladislav Benesch, kulturna dediščina, spomeniško varstvo


    Zaloga po knjižnicah (COBISS.SI-ID: 47815010)

Recenzije
  • Irena Selišnik:

    Zdenka Šadl: Umazano delo med stigmo in ponosom: plačane gospodinjske delavke v Sloveniji

    PDF več
    Ključne besede:

    recenzija, gospodinjsko delo, hišne pomočnice, plačano hišno delo


    Zaloga po knjižnicah (COBISS.SI-ID: 47773282)
  • Urška Strle:

    Mirjam Milharčič Hladnik (zbrala in uredila): IN – IN: življenjske zgodbe o sestavljenih identitetah

    PDF več
    Ključne besede:

    izseljenci, priseljenci, kulturna identiteta, večkulturnost, življenjske zgodbe, recenzija


    Zaloga po knjižnicah (COBISS.SI-ID: 33728045)
  • Rebeka Vidrih:

    Matthew Beaumont, Andrew Hemingway, Esther Leslie, John Roberts (ed.): As Radical as Reality Itself. Essays on Marxism and Art for the 21th Century

    PDF več
    Ključne besede:

    umetnostna zgodovina, marksizem, teorija umetnosti


    Zaloga po knjižnicah (COBISS.SI-ID: 47860322)

  • Biografske informacije o avtorjih

    PDF več
    Ključne besede:

    Nadja Bartol, Gašper Cerkovnik, Nataša Golob, Aykut Gürçağlar, Branka Kalenić Ramšak, Nataša Kavčič, David Krašovec, Dominika Lušin, Branko Madžarevič, Katja Mahnič, Leon Stefanija


  • Navodila za avtorje prispevkov

    PDF
Ars & Humanitas 5/2 (2011) Prelistaj Izšlo z denarno pomočjo JAK RS.