Filter

 

Ars & Humanitas 4/1–2 (2010) O knjigi

Poudarjeno

V letu, ko Ljubljana kot svetovna prestolnica knjige gosti celo vrsto knjižnih in bralnih dogodkov, postavlja na ogled svoj prispevek tudi revija Ars & Humanitas. Z željo »zagrabiti« knjigo v vseh njenih razsežnostih in jo predstaviti tako z literarnega kot materialnega vidika, smo skušali privabiti razmišljanja, ki bi knjigo predstavila skozi »rabe in prakse« in s stališča različnih razmerij in vlog, v katere vstopa, ter tako ovrednotiti njeno večplastno pojavnost. Knjiga je namreč tako čtivo kot predmet, je nosilec zgodbe – vhod v povsem novi svet, zvočna mojstrovina, pa tudi čudovit estetski objekt, tržni artikel, orodje in orožje, likovni motiv, simbol, umetniški eksponat. Čeprav ključna, branje tako nikakor ni edina in tudi nikoli povsem avtonomna oblika »rabe« knjig, saj ga vselej prežema (mu predhaja, sledí ali z njim soobstaja) cela vrsta navezanih protokolov (posedovanje, nabava, izposoja, podarjanje, zbiranje, podčrtovanje ...), kamor se vtisne sled uporabnikov. Takšen zastavek je spodbudil prispevke, da so izza zgodbeno-besedilne dimenzije pokukali tudi v druge bivanjske razsežnosti knjige.

Iz prispevka: K tematski številki »O knjigi« (Ana Č. Vogrinčič)


« Nazaj na predstavitev revije

Kazalo

Študije
  • Ana Č. Vogrinčič:

    K tematski številki »O knjigi«

    PDF več
    Ključne besede:

    knjige, branje, predgovor, Ljubljana, svetovna prestolnica knjige


    Zaloga po knjižnicah (COBISS.SI-ID: 44973922)
  • Nadežda Čačinovič:

    Ali vse obstaja zato, da bi pristalo v knjigi? Mallarmé in njegova dediščina

    PDF več

    Izvleček:

    Prispevek je pregled sodobnih branj in izpeljav Mallarméjeve znamenite izjave; obravnava vrsto avtorjev, od Borgesa in E. R. Curtiusa do sodobnih francoskih filozofov, in se pri tem ukvarja tudi z usodo »analogne« knjige v digitalni dobi.

    Ključne besede:

    knjige, pisanje, filozofija, Mallarmé


    Zaloga po knjižnicah (COBISS.SI-ID: 255898880)
  • Kristian Donko:

    Herausfallen/Hineinfinden. Lesende Helden und ihr Bezug zur Welt (1800/1900)/Beroči junaki in njihov odnos do sveta (1800/1900)

    PDF več

    Izvleček:

    Članek se osredotoča na figuro bralca v literaturi med letoma 1800 in 1900. V nasprotju s tradicionalnimi študijami njegov namen ni pokazati na razmerja znotraj literature in s tem na težnjo moderne literature, da odseva samo sebe oziroma zgodovino pripovedi. Namesto tega podčrta pomen vloge literature kot medija moderne individualnosti. S prikazom podob bralcev prozna fikcija reflektira individualnost kot produkt literarnih vzorcev in kontekstov, prenesenih v »resnično življenje«. To gre pripisati dejstvu, da literatura zdaj govori o osnovnih temah sodobne eksistence (kot je denimo dihotomija med individualnostjo in družbo) onkraj moralnih ali racionalnih predpisov. Kako in kolikor posameznikom sploh uspe, da se izpolnijo, kako in ali se jim sploh uspe prilagoditi potrebam družbe – to v literarnem kontekstu ni vnaprej določeno. Literatura ničesar ne določa, tako da se bralci svobodno odločajo, ali in kako branje vpliva nanje. V tem smislu literatura ne ponuja definitivnih odgovorov, marveč odslikuje kompleksne in dvoumne okoliščine sodobnega samouresničevanja. Na to kažejo primeri junakov bralcev v romanih Wielanda, Goetheja, K. Ph. Moritza in drugih. Do leta 1900 literatura izgubi svoj pomen za moderno individualnost. Znanost in tehnologija zdaj sooblikujeta realnost, v kateri literatura ni več razumljena kot medij, ki bi lahko opisal težavno in včasih neuspešno integracijo posameznika in družbe. V skladu s tem so bralci pogosto upodobljeni kot izobčenci. Naklonjenost knjigam postane stigma odtujenosti in neprilagojenosti sodobnemu času.

    Ključne besede:

    literarni junaki, bralna kultura, knjige, bralci, nemška književnost, književnost, bralci v tekstu, individualizacija, literatura, Christoph Martin Wieland, Johann Wolfgang von Goethe, Karl Philipp Moritz, Thomas Mann


    Zaloga po knjižnicah (COBISS.SI-ID: 255905280)
  • Irena Prosenc Šegula:

    Kako drugače reči »jaz«: prisotnost knjig v delih Prima Levija

    PDF več
    Ključne besede:

    italijanska književnost, Primo Levi, knjige, branje, avtobiografija, antologija


    Zaloga po knjižnicah (COBISS.SI-ID: 44707682)
  • Johann Georg Lughofer:

    Das Buch und sein Stellenwert im deutschsprachigen Exil 1933–1945/Knjiga in njen pomen v nemško govorečem pregnanstvu 1933–1945

    PDF več

    Izvleček:

    Članek skuša s pomočjo različnih literarnih odlomkov pokazati na pomembno mesto, ki ga je imela knjiga – kot objekt in subjekt – v literarni produkciji nemško govorečih pregnancev. Kot razloge za to obravnava funkcije literature kot so antifašistični boj, izobraževanje, dokumentiranje, terapija in samoterapija. Osredotoči se na sežiganja knjig v Nemčiji leta 1933 in pokaže, kako so ti zgodovinski dogodki iz knjige naredili simbol antifašističnega pregnanstva.

    Ključne besede:

    nemško govoreče pregnanstvo, literatura pregnanstva, sežiganje knjig, književnost, knjige, izgnanstvo, izgnanci, nemščina, politika


    Zaloga po knjižnicah (COBISS.SI-ID: 255911168)
  • Ivan Lupić:

    Shakespeare, Cardenio in Vertuejvi rokopisi

    PDF več

    Izvleček:

    Prispevek sledi zgodovini izpiskov Georgea Vertueja iz poročil finančnega ministra, ki so danes del rokopisne zbirke (MS. Rawl. A.) v knjižnici Bodleian. Odlomki, ki se nanašajo na izvedbe iger na dvoru Jamesa I. in so bili izpisani leta 1749, ko je Rawlinson pridobil relevantne rokopise, so dosegli Wiliama Oldysa in, verjetno kasneje, Davida Garricka. Prek Georgea Steevensa, ki je izpiske dobil od Garricka in jih k sreči v celoti prepisal v svoj komentiran izvod Langbainovega Pregleda angleških dramatikov iz leta 1691 (British Library MSS Add. 22592–22595), je informacija, ki jo odlomki vsebujejo, vstopila v shakespearijanski variorum osemnajstega stoletja. Nejasna, vendar pogosta sklicevanja na zapiske gospoda Vertueja so povzročila veliko zmede med tistimi, ki jih niso imeli, a so morali vendarle upoštevati zgodovinska dejstva, ki so bila občasno citirana iz teh odlomkov. Ob primeru Cardenia, igre, ki je omenjena v finančnih poročilih za leto 1612–13, lahko preučujemo, kako so bili Vertuejevi odlomki – fascinanten primer rokopisne kulture znotraj tiskane knjige – uporabljeni v osemnajstem stoletju in kasneje.

    Ključne besede:

    zgodnjemoderna angleška drama, dvorne predstave, William Shakespeare, Cardenio, Richard Rawlinson, George Vertue, William Oldys, George Steevens, Edmond Malone, Gerard Langbaine, opombe, marginalia, urejanje, zgodovina raziskovanja


    Zaloga po knjižnicah (COBISS.SI-ID: 255917312)
  • Emma J. Clery:

    Horace Valpole, založba Strawberry Hill in vznik gotskega žanra

    PDF več

    Izvleček:

    Walpole je Otrantski grad, ki velja za prvi gotski roman, objavil pod preobleko srednjeveškega teksta. Kritiška recepcija ponuja nekaj razlag te potegavščine, a zvijača obenem postavlja vprašanje Walpolovega specifičnega odnosa do tiskane kulture. Prispevek razvija tezo, da ga je oblikovalo lastništvo prve zasebne tiskarne v Veliki Britaniji, založbe Strawberry Hill, pri čemer pa je imel Walpole sebe še vedno za predvsem rokopisnega avtorja. V članku obravnavam njegove zgodnejše objave in preučujem zapleten sistem objavljanja, posebno pozornost pa namenjam Walpolovemu eksperimentiranju s piratstvom, darilnim založništvom in tržno ekonomijo tiska.

    Ključne besede:

    Horace Walpole, založba Strawberry Hill, gotski roman, Otrantski grad, rokopisna vs. tiskana kultura, angleška književnost, založništvo, literarna zgodovina


    Zaloga po knjižnicah (COBISS.SI-ID: 255917824)
  • Alenka Spacal:

    Avtoportretni motiv umetnice s knjigo v roki

    PDF več
    Ključne besede:

    avtoportret, motiv knjige, subjektiviteta, renesančna slikarka, Sofonisba Anguissola, renesančno slikarstvo, 16./17. st.


    Zaloga po knjižnicah (COBISS.SI-ID: 514573695)
  • Ana Č. Vogrinčič:

    Knjige o branju in nebranju: ogled novega žanra

    PDF več
    Ključne besede:

    knjige o branju in nebranju, bralne avtobiografije, bralni priročniki, diskurz o knjigah


    Zaloga po knjižnicah (COBISS.SI-ID: 44973666)
  • Maja Šabec:

    Marginalia kot začetek pisane besede: Glosas Emilianenses

    PDF več
    Ključne besede:

    kastiljščina, glose, rokopis, srednji vek


    Zaloga po knjižnicah (COBISS.SI-ID: 44734562)

Varia
  • Vera Klopčič:

    Romi v Evropi, ljudstvo brez doma in groba

    PDF več
    Ključne besede:

    Romi, etnična identiteta, politična participacija, pravice manjšin, nediskriminacija


    Zaloga po knjižnicah (COBISS.SI-ID: 11884365)
  • Ivana Podnar:

    Podoba Zagreba kot druge metropole SFRJ

    PDF več

    Izvleček:

    Raziskava odpira pogled na dinamiko urbanega razvoja Zagreba kot metropole v socialistični dobi, kakor se kaže na izbranem široko dostopnem (v veliki meri turistično obeleženem) likovnem materialu, kot so razglednice in značke. Z analizo motivov, ki se v tovrstnem materialu pojavljajo kot najbolj reprezentativne podobe Zagreba v določenih obdobjih, študija razkriva ideološke vidike, ki se skrivajo tako v izboru motivov kot v njihovi predstavitvi.

    V zgodnjem povojnem obdobju sta bila v Zagrebu realizirana dva velika urbanistična projekta: Ulica grada Vukovara, reprezentativni center pomembnih vladnih, administrativnih in kulturniških stavb, ter razstaviščni kompleks Zagrebškega velesejma, s katerim je bil storjen radikalen korak v širitvi mesta v južni smeri in izgradnji Novega Zagreba na desnem bregu Save. Ta dva revolucionarna projekta sta morala funkcionirati v okviru aktualnega političnega diskurza, hkrati pa je bilo potrebno sprejetje s strani najširše družbene sfere – delavskega razreda. Abstraktna arhitekturna govorica modernizma je bila za večji del te družbene sfere (ki je bila do nedavnega pretežno ruralnega značaja) težko sprejemljiva. Manjši del prebivalstva je imel drugačno socialno poreklo – to so bili meščani, ki so živeli v starem mestnem jedru. To je zanje predstavljalo »pravi« Zagreb, zato so bili do novonastalih urbanističnih projektov zadržani iz drugačnega razloga. Naloga široko zastavljene medijske kampanje je bila torej nove podobe Zagreba približati obema skupinama in vzpodbuditi proces prepoznavanja novih urbanističnih projektov kot njunega mesta – spodbujati identifikacijo prebivalcev s konceptom mesta, ki je vpeto v sodobne urbanistične tokove. Da bi uspešno implementirali nove simbolične podobe Zagreba v družbeno zavest meščanov, so njihovi snovalci uporabili preizkušene mehanizme medijske propagande. Prizadevali so si, da bi postale čim bolj vidne tudi za tiste, ki ne živijo v njihovi bližini. Hkrati so jih premišljeno povezovali z mestnimi znamenitostmi, ki so že bile vsesplošno sprejete kot ikonične, in to z namenom povzdigniti jih na isto raven oziroma jim dodeliti enako simbolično vrednost. Rezultat je bil indikativen izbor urbanih vedut, s katerimi so poskušali vizualizirati idejo Zagreba kot prestolnice ene od republik SFRJ – Zagreb, ki je urbano središče s pomembnimi spomeniki iz različnih zgodovinskih obdobij, od srednjega veka do najnovejše dobe, hkrati pa napredno evropsko mesto, ki v polni meri sledi sodobnim trendom arhitekturnega in urbanističnega razvoja.

    Z natančnim sledenjem upodobitev Zagreba na razglednicah in značkah v času socializma se vzpostavi zemljevid, ki jasno razkriva prioritete splošnega urbanističnega razvoja tako v velikem merilu kot v posameznih detajlih: od celih mestnih četrti, kot sta Zagrebški velesejem in Novi Zagreb, do enako indikativnih posamičnih interpolacij, kot sta stavba Ferimporta in nebotičnik na Ilici. Vsi ti projekti so imeli izjemno velik vpliv na družbeno okolje, saj so vnesli nova funkcionalna in estetska merila, obenem pa posredovali ideološke, politične in kulturne vrednote. Njihovo razširjanje v obliki razglednic in značk je funkcioniralo kot oblika tihe, vendar uspešne propagande nove vizualne in idejne podobe Zagreba kot metropole, ki zavestno gradi lastno identiteto.

    Ključne besede:

    urbane ikone, urbanistični razvoj povojnega Zagreba, modernizem v arhitekturi, zagrebške vedute na razglednicah, simbolične podobe Zagreba na značkah


    Zaloga po knjižnicah (COBISS.SI-ID: 255943936)
  • Jernej Zupančič:

    O politično-teritorialnem razvoju nedržavnih narodov v Evropi

    PDF več
    Ključne besede:

    narod, nacionalna država, nacionalizem, manjšine, geopolitika


    Zaloga po knjižnicah (COBISS.SI-ID: 44740194)
  • Lilijana Žnidaršič Golec:

    Humanizem Primoža Trubarja

    PDF več
    Ključne besede:

    humanizem, renesansa, reformacija, protestantizem, Primož Trubar


    Zaloga po knjižnicah (COBISS.SI-ID: 1248885)

Recenzije
  • Ana Cergol:

    Fae Brauer, Anthea Callen (ur.), Art, sex and eugenics: corpus delecti

    PDF več
    Ključne besede:

    recenzija, evgenika


    Zaloga po knjižnicah (COBISS.SI-ID: 44940642)
  • Gorazd Kovačič:

    Vlasta Jalušič, Zlo nemišljenja: arendtovske vaje v razumevanju posttotalitarne dobe in kolektivnih zločinov

    PDF več
    Ključne besede:

    nacionalizem, totalitarizem, posttotalitarizem, genocid, filozofija politike, ocene in poročila, Vlasta Jalušič, Zlo nemišljenja


    Zaloga po knjižnicah (COBISS.SI-ID: 255946240)
  • Irena Selišnik:

    Alja Adam, Jana Drašler, Katarina Župevc, Neža Mrevlje, Špela Kalčić, Ženske na robu

    PDF več
    Ključne besede:

    recenzija, ženske študije


    Zaloga po knjižnicah (COBISS.SI-ID: 44940898)

  • Biografske informacije o avtorjih

    PDF več
    Ključne besede:

    Nadežda Čačinovič, Kristian Donko, Irena Prosenc Šegula, Johann Georg Lughofer, Ivan Lupić, Emma J. Clery, Alenka Spacal, Ana Č. Vogrinčič, Vera Klopčič, Ivana Podnar, Maja Šabec, Jernej Zupančič, Lilijana Žnidaršič Golec


  • Navodila za avtorje prispevkov

    PDF
Ars & Humanitas 4/1–2 (2010) Prelistaj Izšlo z denarno pomočjo JAK RS.