Filter

 

Analiza 20/3–4 (2016)

Poudarjeno

Leta 1982 je prišlo v znanstveni reviji <em>Science, Technology, and Human Values</em> do odmevne polemike med dvema velikima imenoma s področja zgodovine in filozofije znanosti: Michaelom Rusom in Larryjem Laudanom (Ruse, 1982a; 1982b; Laudan, 1982). Eden od razlogov, da je bila omenjena razprava deležna precejšnje pozornosti – kar je pri tovrstnih debatah, kot bo vedel potožiti prenekateri filozof, prej izjema kot pravilo –, je ta, da se je dotikala morda nekoliko nenavadne, a za tisti čas vsekakor zelo aktualne problematike, namreč vprašanja o (ne)znanstvenem statusu kreacionizma. Kot je bralcu/bralki bržkone dobro znano, gre pri kreacionizmu za množico različnih teorij, ki jih druži prepričanje, da vesolje, človek in vsa ostala živa bitja niso nastali v skladu z naravnimi procesi, kot jih opisujeta sodobna kozmologija in teorija evolucije, temveč jih je ustvarilo neko inteligentno in praviloma zunajsvetno bitje (pogosto, četudi ne vedno, gre za abrahamskega Boga). Toda ker sta si Ruse in Laudan edina, da si kreacionizem oznake »znanost« ne zasluži (vsaj v strogem smislu ne), se nemudoma zastavi vprašanje, kako je mogoče, da sta v razpravi o tej tematiki pristala na nasprotnih polih.

Iz prispevka: Znanost proti psevdoznanosti: problem ali psevdoproblem (Sebastjan Vörös, Blaž Cotman)


« Nazaj na predstavitev revije

Kazalo

  • Nenad Miščević:

    Platonova Država kot politični miselni eksperiment

    PDF več
    Prevod:

    Tina Oblak


  • Sebastjan Vörös, Blaž Cotman:

    Znanost proti psevdoznanosti: problem ali psevdoproblem?

    PDF
  • Andraž Ivančič:

    Popperjev falzifikacionizem: kritični pregled

    PDF
  • Nika Škof, Tadej Pirc:

    Nedosegljivost ideala znanstvene objektivnosti

    PDF
  • Peter Lukan:

    Temeljni pojmi Boškovićevega atomizma v perspektivi vznikanja moderne znanosti

    PDF
  • Nika Češnovar:

    Etični vidiki prekinitve aktivnega zdravljenja

    PDF
  • Sandra Vajda:

    Abolicionizem in moralna dopustnost uporabe živali v raziskovalne namene

    PDF
  • Šemsudin Džopa:

    Naturalistični vidiki svobodne volje in moralne odgovornosti

    PDF
  • Tine Kolenik:

    Kaj imata skupnega Heidegger in Roomba: utelešena umetna inteligenca kot peskovnik kontinentalne filozofije

    PDF
  • Martina Tomšič:

    Reprezentacije pri telesnem zavedanju

    PDF
Analiza 20/3–4 (2016) Prelistaj Izšlo z denarno pomočjo JAK RS.