Filter

 

Amfiteater 4/2 (2016) Revija za teorijo scenskih umetnosti

Poudarjeno

Druga številka četrtega letnika Revije za teorijo scenskih umetnosti Amfiteater je pod drobnogled vzela položaj osrednje gledališke institucije in analizira predstave Kralj Ubu, Generalka za generacijo, drugič in Trpeče. Prinaša štiri razprave ter tri knjižne recenzije teatroloških del mlajših slovenskih avtoric_jev.

Iz prispevka: (V pričujoči številki) Amfiteatra / … / imajo besedo predvsem razprave, ki se ukvarjajo s preizpraševanjem institucij oziroma temeljev gledališke pokrajine ter z novejšimi gledališkimi žanri, kot sta snovalno gledališče (ang. devised theatre) in dobesedno gledališče (ang. verbatim theatre). (Maja Šorli, glavna in odgovorna urednica)


« Nazaj na predstavitev revije

Kazalo

  • Maja Šorli, Zala Dobovšek:

    Kralj Ubu - šok snovalnega gledališča v nacionalni instituciji

    PDF več

    Izvleček:

    The article deals with the production of Ubu the King, performed in the 2015/2016 season on the Main Stage of the Slovenian National Theatre (SNT) Drama Ljubljana, and discusses the production%s narrower (the production itself) and wider contexts (the place and time of the production) as well as the media reactions it triggered. The article outlines the concept of devised theatre and describes how it differs from the dramatic theatre prevalent in Slovenia. The authors believe that precisely because it adopted the principles of devised theatre and the "Cool Fun" genre on the stage of SNT Drama, the production of Ubu the King not only sparked numerous media responses but also marks an important achievement in the Slovenian performing arts production. The discussion also points out the fundamental deficiency of the production (conservative gender roles) and presents the storyline of this production as an attempt at historising devised theatre.

    Ključne besede:

    Kralj Ubu, snovalno gledališče, kratkočasno gledališče, avtorski projekti, uprizoritve, seksizem, sodobno gledališče


    Zaloga po knjižnicah (COBISS.SI-ID: 4211547)
  • Nenad Jelesijević:

    Zev, ki zamaje institucijo

    PDF več

    Izvleček:

    Manifestacije nemosti v aktualni kapitalistični mizansceni, ki prek mehanizmov upravljanja, nadzora, administriranja, klasifikacije in selekcije vzdržuje in spodbuja status razlike, beremo kot posledico depolitizacije življenja, v performansu pa lahko pomenijo upor zoper obstoječe. Nemi lik nas ne zanima kot morebitna odrska reprezentacija izključenih, temveč kot dejavnik, ki lahko vpliva na odpiranje prostora, v katerem se utišani glasovi slišijo. Scenske rabe nemega lika so povezane z vrsto pomembnih vprašanj: Kako odpreti zamejen odrski prostor? Kako vzpostaviti pogoje za slišnost utišanih glasov, ne da bi se pri tem ujeli v past reprezentacije? Kako si priboriti prostor-čas govorjenja? Kako delovati onkraj institucionalne paradigme? Kako se soočati z nemostjo občinstva? Nemi lik lahko povzroči razpoko v spektakelskem kanonu govorjenja za vsako ceno, ravno od tod njegov performativni potencial, ki politizira scensko situacijo in deluje tudi onkraj samega performansa. Nastavke za premišljevanje nemega lika v kontekstu kritike institucije smo zaznali v predstavah Generalka za generacijo Vie Negative in drugič Simone Semenič.

    Ključne besede:

    sodobno gledališče, scenske umetnosti, performance, gledališki liki, nemi liki, občinstvo, samorefleksija


    Zaloga po knjižnicah (COBISS.SI-ID: 4211803)
  • Alja Lobnik:

    Od semiotike k pragmatizmu

    PDF več

    Izvleček:

    Boj misli kot dogodka - ki ga v temelju misli Deleuze - zoper misel kot reprezentacijo je tista miselna linija, ki zavije stran od temeljnega modela gledališke teorije 20. stoletja, semiotike, ter skuša premike razmisliti genealoško. Razprava skuša premisliti "novo dramatiko" prav na podstati te miselne tradicije, ki vzpostavi vprašanje: "Kako misliti odnos tekst - dogodek onkraj reprezentacije?" Zaradi bližine in prepletenosti teksta z dogodkovnostjo - teksti nastajajo z mislijo na uprizorljivost, z jasnim poznavanjem gledališkega dispozitiva, so v dogodku proizvedeni ali jih dogodek proizvaja - tovrstne spremembe zabrišejo mejnost tekstov in njihov avtonomni status. Na sledi razmerja med prakso in vednostjo nas zanima, ali znotraj literarne/gledališke teorije obstaja zadosten konceptualni aparat, ki bi lahko mislil literarno izvirnost, transgresivnost (nekaterih klasičnih dramskih postulatov), liminalnost (med gledališčem in literaturo) ter zlasti dogodkovnost "nove dramatike"? V članku, ki sledi tradiciji (francoske) misli - Althusser, Deleuze, Massumi -, se naše pisanje osredini okoli besedilnih praks nove dramatike in teoretskih premestitev, njune imanentne zvezanosti ter preizpraševanja akademskih disciplin, ki so bile ob vsakokratnih teoretsko-praktičnih intervencijah primorane reevaluirati lastno avtonomijo in lastno ontologijo.

    Ključne besede:

    nova dramatika, genealogija, materializem, gledališče, gledališka teorija, gledališka semiotika


    Zaloga po knjižnicah (COBISS.SI-ID: 4212059)
  • Nataša Glišić:

    Zapor - absurdni prostor svobode

    PDF več
    Prevod:

    Urška Zajec


    Izvleček:

    Za soočanje z novimi družbenopolitičnimi realnostmi so v zadnjih dveh desetletjih gledališčniki po vsej Evropi in drugod začeli uporabljati dokumentarne načine dramskega pisanja in uprizarjanja. Rezultat je široka paleta slogov uprizarjanja, metod dela in načinov intervencije na različnih prizoriščih gledališke produkcije. Kot oblika dokumentarnega gledališča dobesedno gledališče (ang. verbatim theatre) stremi k temu, kar razumemo kot realno in avtentično prezentacijo problemov iz javne sfere, ki se neogibno zrcalijo v zasebnem življenju navadnih ljudi. Pričujoči članek se osredotoča na predstavo Trpele [slov. Trpeče] Beograjskega dramskega gledališča (režiser in scenograf Boban Skerlić), ki obravnava problem nasilja nad ženskami. Predstava temelji na dokumentarnem gradivu in pričevanjih žensk žrtev nasilja, zajetih v raziskavo, ki jo v zaporih opravlja Helsinški odbor za človekove pravice v Srbiji. V predstavi upodobljene zapornice prestajajo kazni zaradi umora nasilnikov. Prispevek raziskuje uspešnost in odmevnost različnih dramaturških strategij dokumentarnega načina uprizarjanja, poznanega kot dobesedno gledališče. Analizira specifične strategije dokumentarnega gledališkega dela avtorjev Milene Depolo in Bobana Skerlića, ki vzpostavlja, reprezentira in uprizarja kočljiv položaj, v katerem so se znašle omenjene marginalizirane in razlaščene žrtve nasilja na Zahodnem Balkanu, izziva domišljijo gledalcev in zahteva, da se glede tega zapletenega družbenega problema čustveno angažirajo.

    Ključne besede:

    dokumentarno gledališče, dobesedno gledališče, uprizoritve, gledališke predstave, zapori, zapornice, žrtve nasilja, srbsko gledališče


    Zaloga po knjižnicah (COBISS.SI-ID: 4212315)