Filter

 

Amfiteater 3/1–2 (2015)

Poudarjeno




« Nazaj na predstavitev revije

Kazalo

  • Joshua Edelman, Hans van Maanen, Maja Šorli:

    Projekt STEP - korak na obrobje

    PDF več

    Izvleček:

    V članku sta predstavljena STEP - Projekt za raziskovanje evropskih gledaliških sistemov (Project on European Theatre Systems) in njegova najnovejša raziskava, ki preučuje gledališko življenje v manjših evropskih mestih. Raziskovanje v okviru projekta STEP se tako uvršča v tradicijo sociološkega, filozofskega in psihološkega preučevanja, katerega predmet so funkcije umetnosti v družbi, zlasti pa raziskovanje občinstva. V članku so pojasnjene tudi specifične prednosti pristopa in metodologij projekta STEP. STEP namreč omogoča primerjave na mednarodni ravni, namesto na izjemne predstave, ki navdušujejo gledališke strokovnjake, pa se osredotoča na tiste običajne, iz katerih izhaja večina izkušenj gledališkega občinstva. V članku je razložena metoda, ki je bila uporabljena pri Študiji mest v okviru projekta STEP (STEP City Study), vsebuje pa tudi predgovor k predstavitvi rezultatov študije v drugih delih te posebne številke.

    Ključne besede:

    gledališče, gledališko občinstvo, recepcija občinstva, gledališki sistemi, mednarodne primerjave, STEP


    Zaloga po knjižnicah (COBISS.SI-ID: 4010075)
  • Hans van Maanen, Maja Šorli, Joshua Edelman, Magdolna Balkányi, Mathias P. Bremgartner, Louise Ejgod Hansen, Anneli Saro, Beate Schappach, Hedi-Liis Toome, Attila Szabó:

    Primerjava gledaliških sistemov

    PDF več

    Izvleček:

    Članek je namenjen za izhodišče pri raziskovanju vpliva gledaliških sistemov na delovanje gledališča. Pojem "gledališki sistem" razumemo kot sklop organizacijskih odnosov, ki obstajajo pri produkciji, distribuciji in recepciji gledališča ter med temi področji. Hipoteza raziskovalnega projekta STEP (Projekt za raziskovanje evropskih gledaliških sistemov) je, da razlike med temi organizacijskimi vzorci vsaj delno vplivajo na gledališke tipe, ki so del ponudbe za prebivalce mest, pa tudi na to, kako se prebivalci ponudbe poslužujejo. Zato gre v pričujočem članku za poskus, da bi začeli primerjati gledališke sisteme v Aarhusu (Danska), Bernu (Švica), Debrecenu (Madžarska), Groningenu (Nizozemska), Mariboru (Slovenija), Tartuju (Estonija) in Tynesidu (Združeno kraljestvo). Eden od izsledkov te primerjave je, da se strukture finančne podpore, ki jo gledališče prejema od upravnih organov, med državami na evropski celini bistveno ne razlikujejo. Zdi pa se, da so tako imenovana mestna gledališča v Srednji in Vzhodni Evropi v bolj prevladujočem položaju kot v zahodnoevropskih državah, za manjše, neodvisne organizacije pa velja ravno nasprotno. Nekaj posebnega je mesto Bern, saj je tam izjemno število prizorišč in gledaliških prestav. V primeru Debrecena in Maribora pa se zdi, da precej pomembno vlogo v njunem gledališkem življenju igrajo kulturni centri.

    Ključne besede:

    gledališče, gledališki sistemi, gledališka prizorišča, subvencioniranje, mednarodne primerjave, STEP


    Zaloga po knjižnicah (COBISS.SI-ID: 4010587)
  • Hedi-Liis Toome, Anneli Saro:

    Gledališka produkcija in distribucija v različnih evropskih mestih

    PDF več

    Izvleček:

    Namen tega članka je opisati produkcijo in distribucijo na področju gledališča v mestih Aarhus (Danska), Debrecen (Madžarska), Groningen (Nizozemska), Maribor (Slovenija) in Tartu (Estonija) ter ugotoviti, ali razlike oziroma podobnosti med gledališkimi sistemi lahko povežemo z razlikami in podobnostmi med načini produkcije (kategorija: produkcija), distribucije (kategorija: izvedbe) in potrošnje (kategorija: obiski). Ugotovitve v članku temeljijo na analizi precejšnjega nabora podatkov, zbranih v okviru Študije mest Projekta za raziskovanje evropskih gledaliških sistemov (STEP). V navedenih petih mestih smo evidentirali vse javne gledališke dogodke v eni sezoni (med letoma 2009 in 2013) ter jih razdelili na sedem tipov gledališča: govorjeno gledališče, ples, glasbeno gledališče, kleinkunst, lutkovno gledališče in gledališče predmetov, cirque nouveau in šov ter plesno gledališče. V večini mest izrazito prevladuje govorjeno gledališče (ki mu pogosto konkurira glasbeno gledališče). V članku razpravljamo tudi o tem, kakšni so vplivi kulturne tradicije, strukture gledališkega sistema, političnih vidikov gledališkega sistema in ekonomije gledališke produkcije na produkcijo, distribucijo in potrošnjo na področju gledališča.

    Ključne besede:

    gledališče, gledališki sistemi, distribucija gledališča, gledališka produkcija, ponudba, gledališki tipi, žanri, mednarodne primerjave, STEP, Evropa


    Zaloga po knjižnicah (COBISS.SI-ID: 4012635)
  • Hans van Maanen, Maja Šorli, Joshua Edelman, Magdolna Balkányi, Hedi-Liis Toome, Attila Szabó, Marline Lisette Wilders:

    Gledalci - kdo so?

    PDF več

    Izvleček:

    Ko razmišljamo, kako gledališče deluje v družbenem okviru, sta najočitnejši vprašanji, koliko ljudi se poslužuje gledališke ponudbe in, posledično, kateri deli prebivalstva si ogledajo določene tipe gledaliških dogodkov. V članku na obe vprašanji odgovorimo ob primerih madžarskega mesta Debrecen, nizozemskega mesta Groningen, britanskega mesta Tyneside in estonskega mesta Tartu. Ko pojasnimo, kako je bila zasnovana raziskava v okviru Študije mest, in razrešimo nekatere metodološke težave, poskušamo predstaviti natančno sliko več različnih vrst občinstva, njegovih preferenc in pogostosti obiskov gledališča. Na podlagi podatkov, zbranih v omenjenih štirih mestih, je mogoče na splošno in podrobneje priti do primerjalnih sklepov o delih prebivalstva, ki si ogledajo gledališko ponudbo. Eden od zanimivih rezultatov pokaže, da v Groningenu poklicno gledališko ponudbo za odrasle izkoristi 8,4 % mestnega prebivalstva, medtem ko v Tartuju primerljivi delež znaša 20,7 %.

    Ključne besede:

    gledališče, gledališko občinstvo, mednarodne primerjave, Evropa, Debrecen, Groningen, Tartu, Tyneside, STEP


    Zaloga po knjižnicah (COBISS.SI-ID: 4012891)
  • Marline Lisette Wilders, Hedi-Liis Toome, Maja Šorli, Attila Szabó, Antine Zijlstra:

    "Dodobra me je očaralo"

    PDF več

    Izvleček:

    Članek preiskuje podobnosti in razlike v načinih, kako gledalci doživljajo gledališke predstave. Slednje so urejene v skupine širokih, transnacionalno navzočih tipov, kot so govorjeno gledališče, plesno gledališče, glasbeno gledališče in kleinkunst. Naše ugotovitve temeljijo na analizi obširnih podatkov, zbranih v Projektu za raziskovanje evropskih gledaliških sistemov (STEP) prek kvantitativne in kvalitativne raziskave občinstva v obdobju 2010%2014 v Groningenu (Nizozemska), Tartuju (Estonija), Debrecenu (Madžarska) in Tynesidu (Velika Britanija). Iz rezultatov razberemo portret na splošno zelo zadovoljnega občinstva z majhnimi, a pomembnimi razlikami med različnimi žanri in mesti. Analizo smo izvajali po dveh med seboj povezanih poteh: dimenzije gledališke izkušnje na osnovi dopolnjene različice van Maanenovega modela TEAM smo primerjali s skupki ključnih besed, ki izpostavljajo določene vidike gledalčeve izkušnje. Raziskava je uspela osvetliti specifične vzorce recepcije gledališke umetnosti, ki podžigajo vznemirljivo debato o tem, kako tolmačiti določene ključne sestavne dele gledališke izkušnje: vživljanje, osebni in družbeni pomen, spoznavno in čustveno vpletenost ter kompleksnost.

    Ključne besede:

    gledališče, občinstvo, gledališka recepcija, gledališke izkušnje, gledališki žanri, mednarodne primerjave, STEP, Evropa


    Zaloga po knjižnicah (COBISS.SI-ID: 4013659)
  • Quirijn Lennert van den Hoogen, Anneli Saro:

    Kako gledališki sistemi vplivajo na gledališko življenje

    PDF več

    Izvleček:

    Ko razmišljamo, kako gledališče deluje v družbenem okviru, sta najočitnejši vprašanji, koliko ljudi se poslužuje gledališke ponudbe in, posledično, kateri deli prebivalstva si ogledajo določene tipe gledaliških dogodkov. V članku na obe vprašanji odgovorimo ob primerih madžarskega mesta Debrecen, nizozemskega mesta Groningen, britanskega mesta Tyneside in estonskega mesta Tartu. Ko pojasnimo, kako je bila zasnovana raziskava v okviru Študije mest, in razrešimo nekatere metodološke težave, poskušamo predstaviti natančno sliko več različnih vrst obči Članek razpravlja o metodologiji in rezultatih Študije mest v okviru projekta STEP o gledališču v evropskih mestih. Cilj ni zgolj ponuditi splošnega pregleda rezultatov primerjave gledaliških sistemov sedmih manjših mest, gledališke ponudbe, uporabe, ki iz nje izhaja, ter vrst izkušenj, ki jih vzbuja gledališče, temveč obenem izvleči nekaj splošnih sklepov v zvezi z učinkom različnih gledaliških sistemov v teh sedmih državah. Logično je, da se pri primerjalnem raziskovanju osredotočamo na različne izide različnih sistemov in pojasnila v ozadju, četudi glede na trenutno stanje raziskave ne morejo biti več kot okvirni Posebej razpravljamo o dveh razlikovanjih: med vzhodnimi in zahodnimi evropskimi mesti ter med gostovalnim in hišnim gledališkim sistemom. Vendar pa so presenetljive tudi podobnosti, na katere naletimo med primerjavo gledaliških sistemov sedmih mest, zato bi jih morali upoštevati.

    Ključne besede:

    gledališče, gledališki sistemi, gledališka ponudba, gledališke izkušnje, občinstvo, mednarodne primerjave, STEP, Evropa


    Zaloga po knjižnicah (COBISS.SI-ID: 4013915)